Ana Vodičar. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Strožja pravila glede bolniške odsotnosti že kažejo konkretne učinke, je poročal novinar TV Slovenija Žan Dolajš. Na eni strani milijonske prihranke, na drugi strani pa stisko hudo bolnih, ki jim novi režimi gibanja dodatno otežujejo življenje.
Oglas
“Ko sem prejela odločbo, sem se naprej zjokala nad nerazumevanjem same bolezni. Onkologinja mi je dala 2 leti življenja, zdaj me je osebna zdravnica še dobesedno zaprla na malo območje. V vasi nimam nobene prijateljice, s katero bi poklepetala, nimamo gostilne, trgovine, ničesar,” je povedala prva sogovornica.
“V poletnih mesecih imam veliko željo po plavanju. Plastik se je s tem popolnoma strinjal, je to tudi zapisal v izvid. Danes pa sem dobila odločbo – režim 2. Upam, da se bodo na ZZZS-ju zamislili in spremenili te policijske režime,” pravi druga oseba.
“Nastale so zelo velike stiske. Če so bili prej onkološki bolniki vajeni, da so se lahko prosto gibali po Republiki Sloveniji in konec koncev dobili dovoljenje od svojega izbranega osebnega zdravnika tudi za odhode v tujino, so se naenkrat ti režimi zelo, zelo zaostrili,” je poudarila Darja Molan iz Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk.
Po novem velja šest režimov gibanja: od strogega počitka doma z izhodi za zdravstvene storitve, gibanja, omejenega na kraj bivanja, do prostega gibanja po državi po dogovoru z zdravnikom. V združenju Evropa Donna priznavajo, da se po pritožbi ugodno rešijo skoraj vse prošnje za bolj svobodno gibanje onkoloških bolnic.
Tudi družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček pravi, da se lahko režimi vedno prilagodijo v koristi bolnika. Nova pravila pa pozdravlja. “Prinesla so natančnejše opredelitve, prednastavljene režime bolniškega staleža, večjo transparentnost in več reda.”
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) krepi nadzor na terenu. Do konca julija je bilo odkritih 11 oseb, ki so v času bolniške opravljale drugo pridobitno delo. 53 ljudi je dobilo odločbo zaradi kršitev pravil bolniškega staleža. Zastopnik pacientovih pravic in nekdanji generalni direktor ZZZS-ja Marjan Šušelj ocenjuje, da gredo ukrepi v pravi smeri, a pravi, da bo praksa pokazala, kaj je treba še spremeniti.
“Mislimo, da je bil sistem v prejšnjem obdobju preveč razpuščen. Statistike so pokazale več bolniških ob petkih, deloma tudi ob ponedeljkih,” je komentiral Gregor Cuzak.
Zadevo je v Odmevih v pogovoru z Žigo Bonča komentirala vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS-ju Ana Vodičar.
Morda najprej komentar bolnikov, ki so bili v prispevku. So režimi prestrogi in kako naj ravna bolnik, če mu na ta način nelogično omejijo gibanje?
Žal mi je, da sta se ti dve zgodbi, ki sta bili prikazani v posnetku, zgodili. Bi pa povedala, da smo režime gibanja pripravili skupaj z medicinsko stroko, z zdravniki na primarnem nivoju in mislim, da so režimi gibanja dobro postavljeni. Je pa pomembno, kateri režim gibanja dobi posamičen bolnik glede na njegovo zdravstveno stanje. Vedno, ko se uvaja nov sistem, pridejo tudi neka odstopanja, neke težave, neki izzivi. Prav pri kroničnih bolnikih, posebej pri onkoloških bolnikih, smo opazili, da se ti režimi dodeljujejo precej neenotno. Zato smo pred poletjem še skupaj z razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino uskladili strokovna priporočila za vse družinske zdravnike in za zdravnike na zavodu, ki rešujejo daljše bolniške odsotnosti, naj pri kroničnih bolnikih upoštevajo, da ko je enkrat zdravstveno stanje stabilno, da je logično, da se jim dodeli najširši možni režim, torej gibanje v svojem kraju in tudi zunaj kraja bivanja.
Kako naj ravnajo bolniki, če se morda vseeno znajdejo v nekem režimu?
V teh primerih imajo možnost vložiti pritožbe. Najprej naj se pogovorijo s svojim družinskim zdravnikom, če je nastala napaka. Če pa vendarle nastanejo različna odstopanja ali pa če dobijo odločbo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in menijo, da je režim gibanja preveč omejujoč, lahko vložijo pritožbe in se te pritožbe, če je seveda tako, utemeljeno rešijo.
Trideset milijonov evrov manj je stroškov zaradi bolniških, zaradi zaostritve sankcij zlorabe bolniškega dopusta. Kako si razlagate to številko?
Dejansko je za blagajno obveznega zdravstvenega zavarovanja približno trideset milijonov manj izdatkov za nadomestila plače kot v preteklem letu, približno 370.000 tisoč manj izgubljenih delovnih dni na račun manjšega bolniškega staleža. Bi pa omenila, da je še večji prihranek, skoraj dvakrat večji, na račun kratkih bolniških odsotnosti, ki sicer bremenijo gospodarstvo. Naša ocena je tudi približno taka. Ne gre pa samo za režime gibanja. Sprejeta sta bila dva svežnja sprememb na področju bolniškega staleža. Poleg režimov gibanja tudi obvezni osebni pregledi v določenem trenutku bolniškega staleža, prepoved odhoda v tujino … Teh ukrepov je bilo kar več.
Kako ocenjujete prihranek do konca leta?
Pričakujemo, da se bo podvojil. 30 milijonov je bilo v prvi polovici leta. Je pa res pomembno, da več kot zavod nameni za denarna nadomestila, manj ostane za nakup zdravstvenih storitev, posledično za krajšanje čakalnih dob.
Dobili ste skoraj 3200 vlog, da bi lahko ljudje med bolniško odsotnostjo odšli v tujino. Odobrena je bila zgolj tretjina. Zakaj in kakšne vloge se odobrijo?
Torej tukaj je bil interventni zakon, sprejet tik pred koncem leta, precej strog. Dejansko je določil, da praviloma odhod v tujino v času bolniškega staleža ni možen. Dve izjemi sta: če je nekdo napoten na zdravstveno storitev, logično, ali če ima nekdo poseben opravičljiv razlog in pot v tujino ne bi poslabšala njegovega zdravstvenega stanja, torej ne bi podaljšala časa vrnitve na delo. V podzakonskem aktu je bilo opredeljeno, kaj so ti osebni razlogi, recimo smrt kakšnega sorodnika ali pa huda bolezen sorodnika, tudi recimo situacije, ko nekdo zboli, se poškoduje v Sloveniji, pa tukaj nima nikogar, in potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih. Ni pa to letni dopust. Negativne odločbe so v pretežni meri iz naslova, ker ljudje napišejo: rad bi šel na morje, v tujino. Tega pa zavod žal ne more odobriti. Tudi tu je možnost pritožbe, ampak osebni razlog ni poseben opravičljiv razlog, torej samo odhod na letni dopust.
Kako nadzirate bolnike med bolniško odsotnostjo?
Zavod nadzira bolniški stalež, ko enkrat preide breme na pleča zavarovalnice, torej nekje od 45. dne bolniškega staleža dalje. Imamo zaposlene laične kontrolorje, ki vašega zdravstvenega stanja ne poznajo. Laični nadzor vedno odredi zdravnik. Kontrolorji so napoteni, da vas obiščejo doma in preverijo, ali ste doma, če imate recimo režim gibanja, počitek na domu ali opravljate pridobitno delo v domači delavnici in podobno. Torej, dobite obisk, če vas ni doma, boste dobili obvestilo, da lahko v treh dneh javite, kje ste bili. Lahko ste bili recimo pri zdravniku, v lekarni, na fizioterapiji in podobno. Laični kontrolor včasih obišče zavarovanca tudi večkrat.
Kršitev pravzaprav ni veliko.
Ne, in moram reči, da so posamezniki, ko jih naši kontrolorji obiščejo, načeloma vedno prijazni, pripravljeni sodelovati. Je pa nekaj kršitev. Dobre štiri odstotke kršitev pomeni, da recimo nekoga v tistem trenutku ni bilo doma, je pa lahko potem sporočil povsem upravičljiv razlog.
Fizioterapevt bolniku svetuje počitek, zdravnik pa ga napoti v službo. Kako naj ravna?
V zadnjem času kot odgovorni skrbnik sredstev, ki nam jih vsak mesec v našo blagajno vplačujejo zavarovanci in delodajalci, seveda izvajamo redne kontrole, kaj se nam v zvezi z odobravanjem pravic dogaja. Na področju pregledov oziroma bolniškega staleža zaradi pregledov, kratkih fizioterapij ali zaradi spremstva smo ugotovili, da določeni zdravniki kar po tekočem traku, če lahko tako rečem, vedno odobrijo celodnevno odsotnost od doma. Če ima nekdo fizioterapijo in če zdravnik meni, da je recimo fizioterapija tako intenzivna, da je pravilno, da ostane preostalih šest ur doma, da se ne bi mogoče izničili učinki fizioterapije, potem mu seveda ta bolniški stalež pripada. Ne moremo pa seveda dopustiti, da nekdo spremlja otroka k fizioterapiji, fizioterapija se zaključi pol devetih, tak otrok more nazaj v vrtec, v šolo, starš pa v službo.
Kako je z bolniškim dopustom v primeru, ko gre za spremstvo družinskih članov. Veljalo je, da spremljevalcu pripada cel dan bolniške odsotnosti.
To ni veljalo. To se je neka praksa razširila na tak način. Zdravstveno zavarovanje lahko pokrije samo tisto začasno zadržanost od dela, pa čeprav so to samo ure zadržanosti dela, ko se dogaja neko zdravljenje, rehabilitacija. Mi bomo priznali bolniški stalež tako za pot do zdravnika, ko čakate na zdravnika, za sam pregled pri zdravniku, pot nazaj, da recimo otroka odložite v šoli in da se vrnete v službo. Vse te ure bo zdravstveno zavarovanje pokrilo. Če pa preostane še nekaj ur vaše delovne obveznosti, pa morate seveda nazaj na svoje delo.
Strožja pravila za bolniške odsotnosti kažejo učinke
Oglas