Ljubljansko okrožno sodišče je zavrglo leta 2014 vloženo obtožnico zoper Miroslava Kuzmiča, ki je v letih 2007 in 2008 banki NLB in UniCredit skupaj s pajdaši poskusil oškodovati za skupno kar 5,4 milijona evrov. Razlog? Kuzmiču niso nikoli vročili obtožnice, saj ga ne najdejo – v začetku novembra 2010 je namreč izginil. Stroške večletnega neuspešnega kazenskega postopka zoper Kuzmiča bodo poravnali slovenski davkoplačevalci.
Miroslava Kuzmiča z Vrhnike niso videli že od 1. novembra 2010, je razvidno na spletni strani slovenske policije, kjer je tudi navedeno, da je Kuzmič visok 180 centimetrov, ko so ga nazadnje videli, pa je bil močnejše postave, imel je kratke temne lase in očala oziroma kontaktne leče (vir). Policija ga je za pogrešano osebo uradno razglasila 22. oktobra 2015.
Je njegovo izginotje morda povezano s poskusi goljufanja več bank med letoma 2007 in 2008? Okrožno sodišče v Ljubljani je proti njemu leta 2014 namreč vložilo obtožnico, v kateri ga obtožuje dveh kaznivih dejanj poskusa goljufije z uporabo ponarejenih identitet.
Sodnice zavrgle obtožnico, stroški postopka na plečih davkoplačevalcev
Obtožnico je senat okrožnega sodišča, ki so ga sestavljali okrožna sodnica Vesna Pavlič Pivk, okrožna sodnica Živa Zaplotnik in sodnica Irena Škulj Gradišar, 22. julija letos zavrgel. Razlog za to je bila nedosegljivost obdolženca, je razvidno iz obrazložitve odločitve senata ljubljanskega okrožnega sodišča.
Stroške neuspešnega kazenskega postopka zoper Kuzmiča bodo poravnali davkoplačevalci, je še razvidno iz sodnega sklepa. V celoti ga lahko preberete na tej povezavi.
Kaj je kar dvakrat storil Kuzmič?
Miroslav Kuzmič je bil obtožen, da je v letih 2007 in 2008 z dvema pajdašema za okrog 5,4 milijona evrov z goljufijo poskusil oškodovati banki NLB in UniCredit.
Stroški neuspešnega kazenskega postopka proti Miroslavu Kuzmiču bodo obremenili državni proračun.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Iz obtožnice je razvidno, da se je Miroslav Kuzmič leta 2007 s Safetom Beganovićem dogovoril, da mu je ta izročil vse potrebne osebne podatke, da si je Kuzmič izdelal ponarejen potni list in se z njim predstavljal kot Beganović. Ta mu je nato predal še svojo bančno kartico, Kuzmič pa je nato večkrat obiskal poslovalnice banke NLB, se predstavljal kot Beganović in skupno dvignil skoraj 1,5 milijona evrov gotovine.
Pravi Beganović je banko NLB nato prepričeval, da mu je nekdo ukradel identiteto in mu izpraznil tekoči račun. Od banke je zahteval povračilo denarja, a mu niso ugodili. Poskus goljufije se je tako končal neuspešno, Beganović pa je zaradi dejanja leta 2014 tudi sedel na zatožno klop. Identiteta Kuzmiča takrat še ni bila javno znana, na sodišču je bil predstavljen kot “neznanec”.
Miroslav Kuzmič je bil obtožen, da je v letih 2007 in 2008 z dvema pajdašema za okrog 5,4 milijona evrov z goljufijo poskusil oškodovati banki NLB in UniCredit.
Foto: Shutterstock
Kuzmič je še istega leta na enak način poskusil znova. Med novembrom 2007 in januarjem 2008 je – znova s ponarejenim potnim listom, a tokrat kot Goran Musić – v poslovalnicah banke UniCredit opravil več dvigov denarja v skupni vrednosti kar 3,97 milijona evrov. Prenakazal ga je na račun, odprt pri banki SKB.
Goran Musić je nato trdil, da je bil žrtev goljufije, in od banke UniCredit leta 2009 terjal, da mu vrne ves denar. Tudi UniCredit zahtevi ni ugodila, zato je znova ostalo le pri poskusu goljufije.
Kuzmič je nato izginil.
Iskali so ga zelo dolgo, govorili so tudi z njegovo mamo
Kot je razvidno iz sklepa sodišča, je bil Kuzmič, ko so mu leta 2014 poskusili vročiti obtožnico, na takrat znanem naslovu nedosegljiv, policija pa je nato ugotovila, da v Sloveniji sploh nima več prijavljenega prebivališča. Prav tako ni bil zaposlen.
Policisti so govorili tudi z njegovo mamo, ki jim je povedala, da sina ni videla že več kot tri leta. Na spletni strani policije je sicer razvidno, da ga svojci pogrešajo od novembra 2010. Prek Interpola so ga poskusili najti tudi na Hrvaškem, vendar ga na edinem naslovu, ki je bil povezan z njim, niso našli. Lastnik poslopja je policiji povedal, da je Kuzmič v objektu sicer imel poslovne prostore, a jih ni uporabljal že več kot sedem let.
Foto: Policija
Nekoliko nenavadna je okoliščina, da policija Miroslava Kuzmiča od leta 2015 obravnava kot pogrešano in ne kot iskano osebo. Na policijo smo poslali vprašanje, zakaj je tako, odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Sodišče je nato odredilo različne ukrepe za iskanje Kuzmiča, med drugim tudi prek schengenskega informacijskega sistema in Interpolove baze, a so bili vsi poskusi neuspešni.
Policija je v zadnjem dopisu sodišču 10. marca letos sporočila, da nima nobenih novih informacij o njegovem nahajališču. Dosedanja preverjanja doma in v tujini so bila negativna, tudi njegovi sorodniki ne vedo, kje bi lahko bil.
Zavržena obtožnica še ne pomeni nujno konca
Dejstvo, da je okrožno sodišče v Ljubljani zavrglo obtožnico zoper Kuzmiča, sicer še ne pomeni, da je bil oproščen vseh obtožb ali da je sodišče ugotovilo, da ni storil kaznivih dejanj. Sodišče je v sklepu namreč izrecno zapisalo, da se lahko kazenski postopek na zahtevo upravičenega tožilca nadaljuje, ko in če prenehajo vzroki, zaradi katerih je bila obtožnica zavržena.
Z drugimi besedami: če Kuzmiča najdejo, bi se lahko sodni postopek proti njemu nadaljeval.