Ob gmotni stiski javnega zavoda RTV Slovenija in napovedanih političnih pobudah za ukinitev RTV-prispevka je Maja Pavlin, novinarka, voditeljica ter avtorica dokumentarnih oddaj, na Facebooku objavila osebni zapis. Njena izpoved po več kot četrt stoletja sodelovanja z javnim medijem nastavlja ogledalo tako vodstvu zavoda kot delu javnosti, ki dvomi o pomenu nacionalne medijske hiše.

Pavlin uvodoma odkrito piše o svoji dolgoletni izkušnji v statusu samozaposlene v kulturi. Čeprav je za RTV ustvarjala številne otroške, mladinske, izobraževalne in glasbene oddaje, se je lani znašla med tistimi honorarnimi sodelavci, s katerimi je vodstvo zavoda zaradi finančnih težav prekinilo sodelovanje. Po prejetem odgovoru predsednice uprave, naj svoje pravice poišče na sodišču, je vložila tožbo in jo tudi dobila. RTV ji je krivico morala izplačati, kar pa avtorica označuje za pirovo zmago: »Poplačilo številnih izgubljenih tožb RTV gre itak iz malhe javnega zavoda. Kdo je tu zajedavec? Prvič v življenju imam torej možnost bolniške, plačan dopust in prvič naj bi bila brez skrbi, ali bom za opravljeno delo prihodnji mesec tudi plačana.«

RTV je tudi »otroška ali mladinska oddaja, kjer se otrok prvič sreča s slovensko poezijo … Je dokumentarec, ki ohranja zgodbe, ki bi sicer utonile v pozabo. Je koncert, ki ga lahko spremlja nekdo, ki si koncertne vstopnice ne more privoščiti.«

Kljub grenki izkušnji s kronično negotovostjo, stresom in preobremenjenostjo poudarja, da ostaja hvaležna za ustvarjalno pot, ki jo je izkušnja na javnem mediju obogatila.

Ni le informativni program, temveč temelj slovenske kulture

Bistvo njenega zapisa pa se ne ustavi pri osebnem sporu z vodstvom. Pavlinova ostro nastopi zoper vse glasnejše pozive javnosti v slogu »prav jim je, saj RTV-ja ne gledam«. Poudarja, da poslanstvo javnega medija ni tekmovanje s komercialnim trgom, temveč ustvarjanje vsebin, ki za komercialne medije niso dobičkonosne, so pa ključne za družbo.

Mednje uvršča:

Otroški in mladinski program, kjer se mladi prvič srečajo s slovensko poezijo in dobijo prostor za svojo samosvojost.
Dokumentarne filme, ki ohranjajo zgodbe pred pozabo in brskajo po bogatem arhivu TV Slovenija.
Glasbeno produkcijo in koncerte Simfoničnega orkestra ter Big Banda RTV Slovenija.
Dostopnost vsebin za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne.

»Ne gre za program, ki ga gledaš ali pa ne. Financiranje RTV-ja je naša skupna naložba v prihodnost, v kateri imajo mesto slovenski jezik, kultura, znanje, ustvarjalnost in različni pogledi.«

»Četudi RTV vsebin kot posameznik nikoli ne poslušaš ali ne gledaš – 14,02 € mesečno je tvoj prispevek k temu, da te vsebine obstajajo tudi za druge,« opozarja in dodaja, da je financiranje RTV-ja skupna naložba v prihodnost ter slovenski jezik. »RTV kot institucija javnega interesa in RTV kot organizacija pač nista ista stvar. Iz izkušenj sem do druge lahko zelo kritična, hkrati pa ravno zaradi teh izkušenj brez dvoma zagovarjam prvo.«

Razmišljanje Maje Pavlin prihaja v občutljivem trenutku za RTV, saj se zavod trenutno spopada s hudimi likvidnostnimi težavami in negotovo prihodnostjo. Nedavno se je soočil z nepričakovanim zapletom, ko ga je Direktorat za zakladništvo obvestil, da bo predvideno državno posojilo za 2,5 milijona evrov nižje od načrtovanih 12 milijonov. Zaradi izpada likvidnostnih sredstev je bila ogrožena redna izplačana plača zaposlenim za avgust. Upravi je z dodatnimi ukrepi sicer uspelo zagotoviti denar za plače in honorarje ter rešitev poiskati pri komercialnih bankah, a težave ostajajo. Država namreč zavodu še vedno ni nakazala več kot 15 milijonov evrov, ki mu po zakonu pripadajo za narodnostne programe in glasbeno produkcijo.

Pobuda za ukinitev RTV-prispevka

Hkrati nad javnim medijem visi še politični meč. Koalicijske stranke so vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi volivce med drugim vprašali, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka. Če bo referendum izglasovan skupaj z drugimi vprašanji na t. i. superreferendumski dan 11. oktobra, bi to pomenilo popolno razgradnjo obstoječega sistema financiranja.

Opozorilo Maje Pavlin pred »idokracijo« in razvrednotenjem javnega interesa tako dobi še dodatno težo. Kot sklene avtorica: družba ne postane ozkogleda čez noč, ampak predvsem zato, ker tisti, ki vidijo dlje, ob propadanju ključnih ustanov enostavno molčijo.