Podatki o dinamiki slovenskega gospodarstva za prvih šest mesecev so bistveno ugodnejši od napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo celoletno rast slovenskega BDP-ja. Foto: Shutterstock
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“To je najvišja gospodarska rast po prvem četrtletju leta 2022,” je na novinarski konferenci v Ljubljani o medletni rasti v drugem četrtletju dejal Martin Bajželj s Statističnega urada RS (Surs). Domača potrošnja se je glede na lansko drugo trimesečje okrepila za 5,9 odstotka. K temu sta pozitivno prispevala tako povečanje končne potrošnje kot tudi povečanje bruto investicij.
Oglas
Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se povečali za 3,4 odstotka, kar je več kot v predhodnem četrtletju (2,8 odstotka) in največ v zadnjih šestih četrtletjih. Izdatki za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najbolj pri trajnih proizvodih, za 10,1 odstotka.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka, kar je enaka rast kot v prvem četrtletju. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se zvišale za 19 odstotkov, od tega v stanovanjske zgradbe za 5,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 23,6 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se zvišale po podobni stopnji kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 10,1 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 14,7 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 8,5 odstotka.
Zadnje podatke o slovenskem gospodarstvu je na Sursovi novinarski konferenci predstavil Martin Bajželj. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka. “Povečanje izvoza in uvoza blaga v drugem četrtletju letošnjega leta je bilo tako najvišje po tretjem četrtletju leta 2024,” je povedal Bajželj. Vpliv salda menjave s tujino je bil zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza še vedno negativen. Gospodarsko rast je znižal za 0,5 odstotne točke.
Skupna dodana vrednost se je medletno povečala za 4,8 odstotka, najbolj v dejavnosti gradbeništva, za 15,9 odstotka. “Dodana vrednost v gradbeništvu se po razmeroma visokih stopnjah povečuje od lanskega drugega četrtletja in v tem obdobju je ravno gradbeništvo največ prispevalo k rasti bruto domačega proizvoda,” je pojasnil.
Poleg gradbeništva so tokrat krepitev rasti zaznali tudi v drugih pomembnejših dejavnostih. Izrazita je bila v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, 5,2-odstotna, in tokrat tudi v predelovalnih dejavnostih, 4,3-odstotna. Dodana vrednost v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva je bila najvišja v zadnjih štirih letih, v predelovalnih dejavnostih pa najvišja v zadnjem letu in pol.
V drugem četrtletju je bilo zaposlenih 1,101 milijona ljudi oz. 0,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največ novih zaposlitev je bilo v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih ter v skupini dejavnosti uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo.
V prvem polletju skupaj je bila medletna rast BDP-ja realno pri 4,1 odstotka
Po desezoniranih podatkih se je gospodarska dejavnost v drugem trimesečju na četrtletni ravni okrepila za 1,8 odstotka, kar je najvišja četrtletna rast po tretjem četrtletju 2021, v medletni primerjavi pa za 4,8 odstotka. V prvih treh mesecih leta je rast po popravljenih podatkih dosegla 1,1 oz. 3,5 odstotka.
V obdobju od januarja do junija je bil ustvarjeni BDP za 4,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. To je bistveno večja gospodarska dinamika od napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo celoletno rast slovenskega gospodarstva, ki se gibljejo okoli dveh odstotkov.
Primerjava z drugimi članicami EU-ja
Pregled po državah, za katere evropski statistični urad Eurostat že ima podatke (čaka še podatke za Grčijo, Hrvaško, Latvijo, Luksemburg in Malto), kaže, da je bila medletna desezonirana rast BDP-ja v drugem četrtletju v Sloveniji s 4,8 odstotka najvišja v EU-ju.
Sledijo ji Litva (3,8 odstotka), Poljska (3,7 odstotka) in Ciper (3,3 odstotka). Krepka je rast tudi na Švedskem (2,8 odstotka), v Španiji (2,7 odstotka) ter na Finskem in Portugalskem (po 2,5 odstotka).
Tudi v četrtletni primerjavi je bila slovenska gospodarska rast z 1,8 odstotka med najvišjimi v Uniji. Prehitela jo je le Irska s 3,9-odstotno rastjo, pri čemer pa tudi Eurostat opozarja, da je treba irske podatke zaradi značilnosti tamkajšnjega gospodarstva s pomembno vlogo evropskih sedežev multinacionalk tolmačiti s previdnostjo.
Medletno je bil tako npr. irski BDP v drugem trimesečju za 5,6 odstotka manjši. Višja od enega odstotka je bila četrtletna rast BDP-ja v drugem trimesečju le še v Litvi (1,7 odstotka) in na Švedskem (1,4 odstotka).
Eurostat sicer drugi oceni ni spreminjal podatka o gospodarski rasti v evrskem območju in celotnem EU-ju v obdobju med aprilom in junijem. BDP območja z evrom se je v drugem letošnjem četrtletju tako v primerjavi s prvim tudi po drugi oceni okrepil za 0,4 odstotka, v celotnem EU-ju pa je rast dosegla 0,5 odstotka. V primerjavi z drugim lanskim četrtletjem je bila rast 1,0- oziroma 1,2-odstotna.
Gospodarska dinamika se je tako glede na prvo trimesečje nekoliko okrepila. V prvih treh mesecih leta se na četrtletni ravni rast BDP-ja v območju z evrom ni spreminjala, v celotnem EU-ju pa je BDP narasel le za 0,1 odstotka. V medletni primerjavi pa je bila rast 0,5- oz. 0,8-odstotna.
Banka Slovenije: Rast precej presegla pričakovanja, a negotovosti ostajajo
“Po dveh letih upočasnjevanja je bila gospodarska aktivnost v prvi polovici leta močna in je precej presegla pričakovanja,” so v odzivu na zadnje podatke Sursa zapisali na Banki Slovenije. Kot so sporočili, so domače povpraševanje v drugem četrtletju še naprej podpirale ugodne razmere na trgu dela, realna rast plač in državne naložbe.
Močnejše povpraševanje se je odrazilo v rasti vseh skupin storitvenih dejavnosti, k čemur je še naprej prispeval tudi mednarodni turizem, so dodali. Ob okrepljenem izvozu se je medtem medletna rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti povišala na 4,3 odstotka, kar je največ po koncu leta 2024.
“Kljub temu posledice vojne na Bližnjem vzhodu in vztrajajoča negotovost v zunanjem okolju še naprej predstavljajo tveganje za gospodarsko aktivnost v nadaljevanju leta, ko lahko pričakujemo tudi negativne vplive sušnih vremenskih razmer v Evropi,” opozarja Banka Slovenije.
Tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) opozarja, da tveganja ostajajo povezana predvsem s trajanjem in morebitnim zaostrovanjem konflikta na Bližnjem vzhodu, gibanjem cen energentov, posledicami poškodovane energetske infrastrukture ter motnjami v transportu in dobavi kritičnih surovin ter stranskih proizvodov naftne industrije skozi Hormuško ožino.
“Pomembno tveganje ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA,” je pojasnila vršilka dolžnosti direktorja Umarja Alenka Kajzer. Tveganje po ocenah Umarja predstavlja tudi morebitna večja korekcija vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco, ob nenadnem znižanju visokih pričakovanj glede njihove donosnosti. “Vse večja pa sta tudi pogostost ekstremnih vremenskih pojavov in obseg naravnih nesreč, kar krepi predvsem možnost za ponovno višjo rast cen hrane,” so še zapisali v sporočilu za javnost.
Vrednost gradbenih del v prvem polletju večja za skoraj četrtino
V prvem polletju so se zvišale vrednosti vseh vrst gradbenih del, najbolj pri gradnji inženirskih objektov. Foto: BoBo
Surs je objavil tudi podatke o vrednosti gradbenih del, opravljenih v prvih šestih mesecih, ki je bila za 23,6 odstotka večja kot v enakem obdobju lani. Vrednost del pri gradnji inženirskih objektov je bila za 30,6 odstotka, pri specializiranih gradbenih delih za 21,1 odstotka in pri stavbah za 19,1 odstotka višja kot v lanskem prvem polletju.
Junija je bila vrednost del za 0,4 odstotka manjša kot maja. Zmanjšala se je vrednost del pri stavbah (za 2,6 odstotka) in gradnji inženirskih objektov (za 2,3 odstotka), povečala pa vrednost specializiranih gradbenih del (za 2,3 odstotka).
Glede na junij lani je vrednost gradbenih del porasla za 22,9 odstotka. Medletno so se zvišale vrednosti vseh vrst del: pri gradnji inženirskih objektov za 28,1 odstotka, pri specializiranih gradbenih delih za 21,2 odstotka in pri stavbah za 17,8 odstotka.
V drugem četrtletju pospešek gospodarske rasti
Oglas