Kot prevajalec je Darko Čuden slovenskim bralcem in gledalcem približeval literarne glasove iz nemščine, angleščine, danščine, norveščine, švedščine in ferščine, pri gledališkem delu pa tudi iz španščine in portugalščine. Foto: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Za prevod romana Smrt se vozi v audiju danskega pisatelja Kristiana Banga Fossa je leta 2013 prejel nagrado Evropske unije za književnost. Foto: Sodobnost
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Čuden je v slovenščino prevajal predvsem iz danščine, norveščine in švedščine, pa tudi iz nemščine in angleščine.
Oglas
Leta 1961 rojeni Darko Čuden je osnovno šolo obiskoval v Bohinjski Bistrici, nato nadaljeval šolanje na Gimnaziji Jesenice. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študiral angleščino in nemščino.
Od leta 1991 je bil zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je deloval kot profesor modernega nemškega jezika. Njegova raziskovalna področja so obsegala med drugim oblikoslovje, besedoslovje, skladnjo, pomenoslovje in kontrastivno jezikoslovje. Pomemben del njegovega ustvarjanja je bilo prevajanje. Njegov prevajalski opus je obsegal tako dela za odrasle kot otroško in mladinsko književnost. Med drugim je prevajal dela skandinavskih avtorjev, kot so Maria Parr, Solvej Balle, Karl Ove Knausgard, Jo Nesbo in Jussi Adler-Olsen.
Leta 2016 je bil v ožjem izboru za Sovretovo nagrado za prevode leposlovnih del s skandinavskega oziroma germanskega govornega območja.
Za prevod romana Smrt se vozi v audiju danskega pisatelja Kristiana Banga Fossa je leta 2013 prejel nagrado Evropske unije za književnost.
Več kot dve desetletji je režiral v Gledališču 2B v Bohinjski Bistrici, kjer je pogosto posegal po besedilih, ki so bila v Sloveniji izvedena prvič, številne igre pa je tudi sam prevedel. Za svoje delo je leta 1997 prejel Linhartovo listino.
Jezik je bil prostor, kjer se je počutil doma
“‘Ubrisano mora bit’!’ je bil Darkov ustvarjalni kredo,” sta v slovo kolegu zapisali predstojnica Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Andreja Retelj in vodja Katedre za nemški, nizozemski in švedski jezik Urška Valenčič Arh. “Jezik je bil prostor, v katerem se je počutil doma. Skozi vse, česar se je lotil, od raziskovanja in prevajanja do gledališča, sta ga spremljali isti radovednost in odprtost za drugačne poglede. Nikoli se ni zadovoljil z uhojenimi potmi. Njegov pogled na ustvarjalnost je bil samosvoj, nekonvencionalen, igriv. Za seboj pušča bogato strokovno, prevajalsko in gledališko dediščino. Še bolj pa ostaja spomin na človeka izjemne ustvarjalne energije, iskrivega duha in nalezljive radovednosti. Spomin na kolega, ki je znal navduševati in pokazati, da lahko na jezik pogledamo tudi drugače.”
Oglas