Marijino vnebovzetje je eden največjih krščanskih praznikov, v Rimskokatoliški cerkvi pa tudi eden od štirih zapovedanih praznikov. Najpomembnejši Marijin praznik ima vlogo Marijinega goda, pomeni pa končanje njenega zemeljskega življenja. Foto: BoBo

Marijino vnebovzetje je eden največjih krščanskih praznikov, v Rimskokatoliški cerkvi pa tudi eden od štirih zapovedanih praznikov. Najpomembnejši Marijin praznik ima vlogo Marijinega goda, pomeni pa končanje njenega zemeljskega življenja. Foto: BoBo



Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Marijino vnebovzetje, ki ga katoliki praznujejo 15. avgusta, po pojasnilu Slovenske škofovske konference pomeni poklon ženi. Bog je namreč Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske.

Oglas

Marijino vnebovzetje oz. veliki šmaren je hkrati praznik upanja, saj sporoča, da je Marija kot ena izmed ljudi dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. Poleg tega praznik v verujočih poglablja upanje, da si človek s prizadevanji za zemeljski napredek že pripravlja večno bivanje.

Osrednjo praznično mašo bo pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj na Brezjah daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki bo med mašo s posebno molitvijo obnovil tudi izročitev slovenskega naroda Materi božji. Slavnostne maše bodo ob tem potekale tudi v številnih drugih slovenskih cerkvah.

Marijino vnebovzetje je državni praznik in dela prost dan. Po letošnjem koledarju pade na soboto, ki za večino prebivalstva pomeni prost dan, so pa zaradi praznika zaprte trgovine.

Janša: Praznovanje velikega šmarna ima tudi domoljubno noto

Premier Janez Janša je v poslanici ob prazniku zapisal, da je praznik Marijinega vnebovzetja “že stoletja del naše duhovne in kulturne dediščine ter s tem slovenske narodne identitete”. “Slovenski narod se je skozi zgodovino, še posebej pa v najtežjih preizkušnjah, vedno obračal k Mariji s prošnjo za pomoč in tolažbo,” je poudaril.


Slovenski katoliki na praznik množično romajo v številna Marijina središča. Foto: BoBo

Slovenski katoliki na praznik množično romajo v številna Marijina središča. Foto: BoBo

Odločitev, da po osamosvojitvi Slovenije ta verski praznik postane tudi dela prost dan, po premierjevih besedah nosi v sebi priznanje pomena krščanskega izročila za slovenski narod. “Zato ima praznovanje velikega šmarna tudi domoljubno noto. Spodbuja nas, da ohranimo upanje, pogum in zvestobo krščanskim vrednotam, ki so naš civilizacijski temelj,” je sporočil.

Vsem državljanom je ob tem zaželel, naj jih praznik “utrdi v upanju, pogumu, medsebojnem spoštovanju in skupnih vrednotah”, in jih hkrati spomni, “da moč naroda in domovine izvira iz medsebojne povezanosti, spoštovanja naših korenin in odločenosti graditi skupno prihodnost na vrednotnih temeljih krščanstva”.

Vroč dan in gneča na cesti

Zaradi visokih temperatur Agencija RS za okolje (Arso) vsem, ki bodo šli k maši na prostem, svetuje zaščito pred soncem, s seboj pa naj imajo tudi vodo. Po napovedih dežurne meteorologinje na Arsu Eve Bezek bodo najvišje dnevne temperature od 31 do 33 stopinj Celzija, na Goriškem in ob morju pa še kakšno stopinjo več.

Na cestah je ob tem pričakovati povečan promet, predvsem iz Avstrije proti Hrvaški in obratno, opozarja prometnoinformacijski center. Zaradi praznika Marijinega vnebovzetja je gneča pričakovana tudi okoli svetišč, zato naj obiskovalci sledijo oznakam in navodilom zlasti glede parkirnega režima.

Zaradi praznika v Sloveniji med 8. in 22. uro veljala omejitev tovornega prometa, katerega največja dovoljena masa presega 7,5 tone.

Oglas