Prihodnost Primoža Rogliča po koncu sezone ostaja odprta, med ekipami, ki se omenjajo kot možna naslednja postaja 36-letnega Slovenca, pa je v zadnjih dneh vse glasneje Lotto-Intermarché. Dolgoletni belgijski kolesarski šef Patrick Lefevere je v svoji kolumni za Het Nieuwsblad ocenil, da bi bil morebitni Rogličev prihod za belgijsko ekipo predvsem velika marketinška zgodba. Ob tem je brez ovinkarjenja dodal, da se ekipe za slovenskega prvaka trenutno “ne postavljajo ravno v vrsto”.
“Ta teden sem prebral, da Lotto-Intermarché poskuša Primoža Rogliča prepričati, naj zanje dirka še eno leto. Bodimo pošteni: to pomeni, da se ekipe zanj ravno ne postavljajo v vrsto,” je bil v svoji kolumni za belgijski Het Nieuwsblad brez dlake na jeziku Patrick Lefevere.
Nekdanji dolgoletni prvi mož Quick-Stepa je svojo oceno podkrepil z Rogličevim letošnjim izkupičkom in njegovo dolgo zgodovino padcev. “To je do neke mere razumljivo. Letos ni dosegel veliko, pogosto pada, v karieri pa je doživel že precej udarcev. Morda pri Lottu menijo, da ga lahko dobijo po ugodni ceni.”
Kljub temu Lefevere priznava, da bi Roglič že s samim imenom ekipi prinesel ogromno pozornosti.
“Če se mesec dni piše o morebitnem Rogličevem prestopu v Lotto-Intermarché, je ekipi prinesel dovolj publicitete, še preden je zanjo sploh enkrat potegnil na čelu glavnine.”
Veliko ime kot marketinška poteza?
Prav v tem Lefevere vidi enega od možnih razlogov, zakaj bi se Lotto-Intermarché zanimal za štirikratnega zmagovalca Vuelte.
“Drugi dejavnik, ki bi lahko igral vlogo, je prihod velikega imena, s katerim se lahko ekipa pokaže navzven,” je zapisal.
Ob tem je spomnil, da je Lotto v preteklosti že stavil na uveljavljene zvezdnike v poznejšem obdobju njihovih karier, vendar se te poteze niso vselej obnesle.
John Degenkolb, Elia Viviani in Philippe Gilbert so po njegovih besedah skupaj za belgijsko ekipo dirkali šest sezon in v tem času zbrali le štiri zmage, nobene na ravni WorldToura.
Lefevere je ob tem opozoril tudi na pomanjkanje stabilnosti v vodstvu ekipe. “Če imaš kot ekipa vsaki dve leti novega izvršnega direktorja, to seveda ni znak stabilnosti.”
Hkrati je dopustil možnost, da govorice o Rogliču niso nujno posledica konkretnih pogajanj. V kolesarstvu namreč agenti informacije o zanimanju določene ekipe včasih namenoma spustijo v javnost, da bi spodbudili zanimanje drugih in zvišali ceno svojega kolesarja.
“To se je v mojih časih pri Mapeiju dogajalo pogosto. Gre za trik, ki ga zelo radi uporabljajo tudi v nogometu.”
Roglič bi moral 22. avgusta v Monaku stati na startu Vuelte, a zaradi posledic nesreče njegov nastop še ni potrjen.
Foto: Guliverimage
“Nimam pojma, kako motiviran je še Roglič”
Lefevere je poudaril, da Rogliča osebno ne pozna in zato njegove trenutne motivacije ne more ocenjevati.
“Moram priznati, da z Rogličem nikoli nisem govoril in nimam pojma, kako motiviran je še,” je zapisal.
Sam je pri podpisovanju pogodb z izkušenimi kolesarji vedno gledal predvsem tri stvari: pogovor s kolesarjem, njegove zdravstvene oziroma krvne kazalnike in predvsem motivacijo. “Veliko je primerov kolesarjev, ki si ob koncu kariere želijo podpisati dobro pogodbo, potem pa nekoliko popustijo.”
Pri takšnih odločitvah se je, kot pravi, pogosto zanašal tudi na občutek. Kot primera uspešnih potez je izpostavil Richarda Virenqua in Marka Cavendisha.
Ko je leta 2001 pripeljal Virenqua, je naletel na veliko kritik, a se je poteza pozneje izkazala za uspešno. Podobno je bilo s Cavendishem, ki mu je leta 2021 ponudil pogodbo v obdobju, ko je bila njegova kariera na veliki prelomnici. Britanec se mu je oddolžil s štirimi etapnimi zmagami na Touru in zeleno majico.
“Marku Cavendishu sem leta 2021 ponudil pogodbo, ko ni bil vreden niti pet frankov. Rezultat so bile štiri etapne zmage na Touru in zelena majica,” je spomnil Lefevere.
Mark Cavendish
Foto: Reuters
Najtežje je vedeti, kdaj je čas za konec
Belgijec je v kolumni precej prostora namenil tudi drugi plati kadrovanja, trenutku, ko mora vodstvo ekipe presoditi, da je čas za slovo.
Kot primera je navedel prav Gilberta in Cavendisha. Pri prvem se je za odhod odločil predvsem zato, ker ni želel izenačiti finančne ponudbe Lotta, pri Cavendishu pa razhod ni bil tako prijateljski.
“Cavendish je pozneje v svoji knjigi o meni zapisal stvari, ki niso resnične. To se mi je zdelo nehvaležno. Navsezadnje sem ga jaz potegnil iz težav,” je bil oster Lefevere.
Še težje pa so bile po njegovih besedah odločitve pri ljudeh, s katerimi je bil osebno povezan. Spomnil se je Wilfrieda Peetersa, ki mu kot kolesarju ni želel več podaljšati pogodbe, nato pa ga je povabil v strokovni štab.
“Vedeti, kdaj je pravi trenutek nekoga pripeljati v ekipo in kdaj ga iz nje izpustiti, je v našem svetu precej bolj pomembna sposobnost, kot se morda zdi,” je sklenil.
V primeru Rogliča bo prav vprašanje motivacije in športnih ambicij očitno eno ključnih. Lefevere ne dvomi, da bi Slovenec Lottu prinesel veliko pozornosti, precej bolj zadržan pa je pri vprašanju, ali bi bil takšen prestop za belgijsko ekipo tudi dolgoročno smiselna športna poteza.
Preberite še: