Triglavski narodni park v poletni sezoni dnevno obišče na tisoče ljudi. TNP Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Z velikim pritiskom obiskovalcev se spopadajo vse alpske države in večina alpskih narodnih parkov, poudarja vodja oddelka za prostor v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) Aleš Zdešar. Težave s preobremenitvijo določenih točk so prisotne tudi v edinem slovenskem nacionalnem parku, posledice tega pa se že kažejo v naravi, med drugim z erozijo in onesnaževanjem, je opozoril.
Oglas
Eno izmed orodij za upravljanje obiska so izračuni nosilnih zmogljivosti posameznih območij. Javni zavod je za nekatere naravne vrednote že izračunal najvišje število obiskovalcev, ki jih prostor prenese, med drugim za Vintgar, Tolminska korita, slap Peričnik in Martuljške slapove. “Ampak nekaj je izračunati zmogljivost, nekaj drugega pa to implementirati in upravljati obisk,” je opozoril Zdešar.
Sorodna novica
Bo treba vzpon na Triglav rezervirati? Zaradi (pre)velikega obiska gore se obetajo novi ukrepi.
Še najlažje je bilo v dveh primerih, ki že delujeta, in sicer v soteski Vintgar in Tolminskih koritih, kjer so vstopne točke in upravljanje urejeni. Skrbniki opažajo spremembe na bolje, saj je upravljanje obiska lažje. Na območjih pomanjkljivega nadzora, na primer na Mangartski cesti, pa je uveljavljanje sistema oteženo.
Medtem za znamenitosti, ki nimajo urejenih vstopnih točk in katerih obisk je brezplačen in neorganiziran, še iščejo načine, kako nosilno zmogljivost prenesti v prakso. “Razmisleki gredo v smeri neke brezplačne spletne rezervacije in ustreznega nadzora,” je pojasnil Zdešar. Izkazalo se je, da je določene učinke mogoče doseči tudi z ukrepi umirjanja motornega prometa, kar dokazuje prometni režim v Vratih. Z njegovo uvedbo se je obisk slapa Peričnik v lanskem juliju in avgustu v primerjavi z letom pred tem zmanjšal za 20 odstotkov.
Ob omejitvi na enem območju se pojavi žarišče na drugem
“Mi upravljavce cest pozivamo k spreminjanju režimov, ampak je to zaradi usklajevanja vseh institucij in zakonodaje oteženo,” je povedal Zdešar. Kot je pojasnil, pri tovrstnih ukrepih in urejanju obiskovanja potrebujejo pomoč države, državnih institucij in koncesionarjev, pa tudi lokalnih skupnosti, društev in zavodov.
“Izkušnje so pokazale, da se takoj, ko se nekje omeji dostop, pojavi novo žarišče. Vse bolj se zato odpirajo vprašanja, kako bi za celoten park oziroma območje Julijskih Alp našli enoten sistem,” je dejal Zdešar. Ocenjuje, da je na številnih točkah obisk v poletni sezoni že prevelik in brez ukrepov lahko celo pride do njihovega zaprtja. Letos se je posebej velik prometni kaos pokazal na Velikih koritih Soče v Lepeni.
Odrasli morajo za vstop v sotesko Vintgar plačati 15 evrov, otroci, mlajši od 15 let, pa 5 evrov. Foto: Borut Peršolja/Bobo
Kot je opozoril sogovornik, v Sloveniji capljamo za izzivi, ki jih turizem prinaša. “Veliko energije zato usmerjamo v to, da bi turistični sektor in tudi ljudi prepričali, da moramo turizem oziroma turistična ležišča regulirati, ker brez tega bomo dobili samo nove in nove goste, nove in nove omejitve, nove in nove probleme ter nezadovoljstvo tistih prebivalcev, ki se ne ukvarjajo s turizmom,” je poudaril.
Neverjetna se mu zdi tudi apatija turistov, obiskovalcev in nekaterih domačinov, da so pripravljeni za zaslužek ali obisk neke točke v naravnem parku sprejeti to, da je hrupno in da praktično hodijo drug po drugem. Težava je po oceni Zdešarja tudi v sami družbi. “Zalogaj je že, da se sektorji med seboj uskladijo, kaj res hočemo. Ali hočemo res vedno več in vsako leto kazati osem odstotkov več turističnih ležišč. Potem nam čez deset let sledi kolaps sistema,” je dejal Zdešar, prepričan, da je potrebna sistemska odločitev z ustreznimi zakoni za omejevanje števila turističnih ležišč.
K vse večjemu obisku gora prispevajo tudi vse višje poletne temperature, saj številni pohodniki iščejo hladnejše kotičke za sprostitev in rekreacijo. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Tudi kranjskogorska županja naklonjena rezervacijskemu sistemu
V posameznih turističnih krajih se teh izzivov že dobro zavedajo. Kranjska Gora ima skoraj tri turistične postelje na enega stalnega prebivalca. “Tega ne smemo več bistveno povečevati, bolje bi bilo morda celo zmanjšati in iti v kakovostnejšo ponudbo,” je poudarila kranjskogorska županja Henrika Zupan. Vendarle pa leta 2016 sprejeti podrobni prostorski načrt pod Vitrancem omogoča gradnjo še treh hotelov.
Tako županja kot direktor kranjskogorske občinske uprave Robert Klinar menita, da je treba začeti razmišljati o nosilnih zmogljivostih tudi zunaj samega nacionalnega parka, na primer za območje jezera Jasna, za kolesarske steze in gozdne ceste. “Glede na napovedi, da naj bi čez nekaj let po svetu potovalo že tri milijarde ljudi in da bo naval na hladnejše kraje vedno večji, se bomo s tem morali spopasti. Bo pa to velik, tudi pravni zalogaj,” je opozoril Klinar.
Županja podobno kot Zdešar razmišlja o rezervacijskih sistemih. Neomejeno bi bil prostor na razpolago prebivalcem biosfernega območja Julijske Alpe, drugi obiskovalci pa bi se morali za ogled najbolj obremenjenih točk, na primer Vršiča, Tamarja ali Martuljških slapov, predhodno prijaviti prek spleta in s pridobljeno QR-kodo izkazovati dovoljenje za obisk, je predstavila svojo zamisel. Prepričana je, da bi se tako izboljšala tudi izkušnja obiskovalcev, ki se ne bi spopadali s preveliko gnečo in iskanjem parkirnih mest.
Oglas