V 80. letu starosti je umrla Milena Zupančič, ena najbolj prepoznavnih in cenjenih slovenskih gledaliških in filmskih igralk. Novico o njeni smrti je sporočila RTV Slovenija. V skoraj šest desetletij dolgi karieri je ustvarila več kot 200 gledaliških, filmskih in televizijskih vlog ter postala ena osrednjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine.
Milena Zupančič se je rodila 18. decembra 1946 na Jesenicah. Že v najstniških letih se je odločila za igralski poklic, leta 1965 pa se je vpisala na takratno Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani. Študij je končala leta 1969 in istega leta postala članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Pozneje je ustvarjala v ljubljanski Drami in Slovenskem mladinskem gledališču, nastopala pa je tudi na številnih drugih slovenskih in jugoslovanskih odrih.
Zadnja leta se je bojevala z boleznijo, a še vedno igrala, če je bila dovolj pri močeh. O bolezni ni želela podrobneje govoriti.
Meta, ki se je zapisala v zgodovino slovenskega filma
Širšemu občinstvu se je za vedno vtisnila v spomin kot Presečnikova Meta v filmu Cvetje v jeseni režiserja Matjaža Klopčiča iz leta 1973. Vloga v eni najbolj priljubljenih slovenskih filmskih klasik jo je dokončno uveljavila kot eno največjih igralskih zvezd svojega časa. Pozneje je ustvarila vrsto odmevnih filmskih vlog, med drugim v Vdovstvu Karoline Žašler, Idealistu, Dediščini, Christophorosu, Mojem atu, socialističnem kulaku in filmu Srečen za umret.
Njeno delo pa je daleč presegalo filmsko platno. Na gledališkem odru je oblikovala številne velike dramske like in v desetletjih ustvarjanja postala ena najvidnejših predstavnic slovenskega gledališča. Njena igralska pot jo je vodila od Mestnega gledališča ljubljanskega prek Slovenskega mladinskega gledališča do SNG Drama Ljubljana, kjer je preživela velik del kariere.
Prejemnica najvišjih priznanj
Za svoje delo je prejela praktično vsa najpomembnejša slovenska igralska in kulturna priznanja. Leta 1993 je prejela Prešernovo nagrado za trajen prispevek k razvoju slovenske kulture, leta 1999 Borštnikov prstan, leta 2016 pa zlati red za zasluge za ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti ter svoje zavzemanje za kulturo solidarnosti.
Med številnimi poznejšimi priznanji so bili tudi nagrada bert za življenjsko delo na področju filmske igre, Badjurova nagrada za življenjsko delo in odličje Marija Vera za življenjsko delo. Leta 2025 je postala tudi častna meščanka Ljubljane.
Zupančičeva je bila cenjena tudi zunaj Slovenije. Za svoje vloge je prejela številne nagrade na festivalih nekdanje Jugoslavije in v tujini, med drugim priznanja na puljskem filmskem festivalu, Sterijevem pozorju in festivalu MESS, leta 2015 pa tudi naziv igralka Evrope.
Poslovila se je torej igralka, katere obrazi in liki so spremljali več generacij slovenskega občinstva. Od Mete v Cvetju v jeseni do velikih gledaliških vlog je za seboj pustila opus, ki ostaja pomemben del slovenske kulturne dediščine.
Med letoma 1973 in 1977 je bila poročena z igralcem Radkom Poličem, kasneje pa se je poročila z Dušanom Jovanovićem, s katerim sta imela hčer Mašo.