Po njegovih besedah bi višje neto plače lahko spodbudile zaposlovanje na zahtevnih delovnih mestih in pomagale zadržati kadre v Sloveniji.
Galerija
»Večina evropskih držav, konkretno 17, to pozna, sicer pod različnimi imeni. Namenjena je predvsem tistim, ki delajo na najzahtevnejših delovnih mestih,« pravi Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS. FOTO: Leon Vidic
Interventni zakon za razvoj Slovenije prinaša več ukrepov, ki bodo neposredno vplivali predvsem na najbolje plačane, samozaposlene in upokojence. Predlagatelji bodo 1. septembra začeli zbirati 40.000 overjenih podpisov za referendum proti zakonu.
Največ pozornosti vzbuja razvojna kapica, po kateri bi se prispevki obračunavali do 7500 evrov bruto mesečnega dohodka. Zadevala bi nekaj manj kot 14.000 ljudi, ki bi imeli višje neto prejemke.
»Večina evropskih držav, konkretno 17, to pozna, sicer pod različnimi imeni. Namenjena je predvsem tistim, ki delajo na najzahtevnejših delovnih mestih,« pravi Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS. V gospodarstvu si želijo, da bi se začetna meja 7500 evrov sčasoma, denimo do leta 2030, znižala na 6000 evrov.
Po njegovih besedah bi višje neto plače lahko …