Na fragmentu (na fotografiji) so ohranjene tri vrstice iz 20. speva Odiseje, ki jih v standardnem besedilu Homerjevega epa, kot ga poznamo danes, ni. Prav zato je fragment pomemben tudi za razumevanje tega, kako se je besedilo enega najpomembnejših del antične književnosti skozi stoletja spreminjalo. Foto: Metropolitanski muzej
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Metropolitanski muzej umetnosti (Met) v New Yorku je v eni od svojih galerij znova razstavil izjemno star fragment Homerjeve Odiseje. Papirus, ki izvira iz zgodnjega ptolemajskega obdobja, je datiran v čas med leti 285 in 250 pred našim štetjem in velja za najstarejši doslej odkriti fragment Odiseje iz tega obdobja.
Oglas
Na zadnji strani fragmenta je razvidna struktura papirusa, na katerem je napisano besedilo. Foto: Metropolitanski muzej
Sorodna novica
Blaž Zabel: Če bi Homer gledal Odisejo, verjetno ne bi opazil, da se Helena razlikuje od ostalih
Tri vrstice, ki jih danes ne poznamo
Fragment je bil izdelan v Egiptu, napisan pa je na papirusu, enem najpogostejših pisnih materialov v antiki. Kot pojasnjuje Met, so antični Grki na papirus zapisovali različna trajnejša besedila, od pogodb do literarnih del. Pisali so s pisalom iz trstike ali kovinskim peresom ter črnilom, ki je bilo običajno izdelano iz saj, raztopljenih v vodi.
Kurator Metovega oddelka za grško in rimsko umetnost Sean Hemmingway v predstavitvi fragmenta pojasnjuje, da se tri dodatne vrstice najverjetneje navezujejo na ustno izročilo epa. Različni pevci oziroma pripovedovalci so pri ustnem podajanju zgodb lahko posamezne dele nekoliko spreminjali ali dopolnjevali, zato je obstajalo več različice iste pripovedi. Fragment tako tudi dokazuje, da Odiseja v 3. stoletju pred našim štetjem še ni obstajala v enotni obliki, kakršno poznamo iz poznejšega izročila.
Homer v središču Aleksandrijske knjižnice
Fragment je nastal v obdobju vladavine Ptolemajcev, dinastije, ki je po smrti Aleksandra Velikega zavladala Egiptu. Prav 3. stoletje pred našim štetjem je bilo za ohranjanje in urejanje grške književnosti ključno obdobje, saj je takrat v Aleksandriji začela nastajati znamenita knjižnica, ki je veljala za najpomembnejše središče zbiranja in proučevanja Homerjevih besedil v helenističnem svetu. Ustanovili so jo ptolemajski vladarji v začetku 3. stoletja pred našim štetjem.
Homer je imel v knjižnici posebno mesto. Njegova dela so veljala za temelj grške književnosti, knjižnica pa je hranila različne prepise Homerjevih pesnitev iz številnih grških mest, med drugim iz Hiosa, Argosa in Sinope. Ena prvih nalog aleksandrijskih učenjakov je bila prav zato vzpostaviti čim bolj zanesljivo oziroma standardizirano različico Homerjevih epov. Pri tem so primerjali različne prepise in različice besedil, ki so krožile v različnih delih grškega sveta.
Blaž Zabel o Odiseji
Odiseja – nekoč in danes: med izvirnikom in priredbo
Homerjeva Odiseja
Oglas