Nemčija po več letih gospodarske stagnacije znova odpira vprašanje, ki je bilo desetletja politični tabu: ali bi morale biti trgovine pogosteje odprte tudi ob nedeljah. Vlada kanclerja Friedricha Merza je že napovedala prve spremembe pravil za delo ob nedeljah, trgovci pa zahtevajo bistveno širšo liberalizacijo. Ovira ni le odpor sindikatov in cerkve, nedeljski počitek ima v Nemčiji tudi ustavno zaščito.
Nemška vlada išče načine, kako spodbuditi gospodarsko aktivnost in zasebno potrošnjo. Med idejami se je znašlo tudi rahljanje enega najbolj trdoživih pravil nemškega vsakdana – omejevanja nedeljskega dela in odpiranja trgovin.
Časnik Wall Street Journal (WSJ) je julija poročal, da gospodarski pritiski po letih stagnacije krepijo zahteve po odpravi oziroma omilitvi omejitev nedeljskega nakupovanja. Nemčija ima pri tem precej strožja od številnih drugih evropskih držav. Večina običajnih trgovin je ob nedeljah zaprta. Izjeme veljajo le za določene dejavnosti in prodajalne na prometnih vozliščih ter za posamezne, posebej dovoljene prodajne nedelje.
Kako resno se pravila izvajajo, WSJ ponazarja s primerom 23-letnega berlinskega trgovca Bedrana Günesa. Po njegovih navedbah so mu oblasti zaradi nedeljske prodaje živil, ki niso sodila med dovoljene izdelke, naložile 2.500 evrov kazni. Günes je za časnik povedal, da ob nedeljah ustvari približno 40 odstotkov svojega prometa.
Vlada začenja pri pekarnah in knjižnicah
Merzeva vlada za zdaj ni predlagala splošne odprave prepovedi nedeljskega odpiranja vseh trgovin. Vladni koalicijski odbor je v začetku julija v programu za gospodarsko rast in zaposlovanje določil, da bodo s 1. januarjem 2027 začela veljati ohlapnejša pravila za nedeljsko delo v pekarnah, slaščičarnah in knjižnicah.
Po predlogu zveznega ministrstva za delo bi lahko zaposleni v pekarnah in slaščičarnah ob nedeljah delali do osem ur, medtem ko zdaj zanje praviloma velja posebna omejitev treh ur. V knjižnicah bi bila meja šest ur. Nemška vlada spremembe predstavlja kot del širšega prizadevanja za večjo prožnost trga dela in večjo konkurenčnost gospodarstva.
Prav ta omejena sprememba pa je sprožila širšo razpravo. Če lahko dlje obratujejo pekarne, zakaj ne tudi trgovine z oblačili, veleblagovnice ali drugi trgovci?
Nemško trgovsko združenje HDE že dalj časa zahteva več pravno zanesljivih možnosti za nedeljsko prodajo. Njegov izvršni direktor Stefan Genth trdi, da je nakupovanje za veliko ljudi postalo prostočasna dejavnost in da bi nedeljsko odprtje pomagalo mestnim središčem, ki se spopadajo s praznimi poslovnimi prostori in konkurenco spletnih trgovcev.
Podporo večji prožnosti je izrazil tudi vladni koordinator za turizem Christoph Ploß iz stranke krščanskih demokratov (CDU). V pogovoru za časnike skupine Funke je poudaril, da na privlačnost Nemčije za obiskovalce vpliva tudi ponudba trgovin ter da bi prožnejši odpiralni časi klasičnim trgovcem pomagali tekmovati s spletnimi ponudniki, ki so na voljo ves čas.
Gospodarstvo se šele počasi pobira
Razprava prihaja v trenutku, ko največje evropsko gospodarstvo poskuša pobegniti iz večletnega obdobja praktično nespremenjene gospodarske aktivnosti.
Najnovejši podatki nemškega statističnega urada Destatis po opravljenih revizijah kažejo, da se je realni BDP leta 2023 zmanjšal, leta 2024 praktično stagniral, leta 2025 pa zrasel le za 0,2 odstotka. V letu 2026 je slika nekoliko boljša: gospodarstvo je v prvem četrtletju po trenutno veljavnih podatkih zraslo za 0,4 odstotka, v drugem pa še za 0,2 odstotka glede na predhodno četrtletje.
Tudi Bundesbank še ne pričakuje eksplozivnega okrevanja. Junijska napoved nemške centralne banke predvideva za leto 2026 približno 0,5-odstotno rast BDP, pri čemer opozarja na šibkejše povpraševanje, visoke stroške energije in strukturne težave gospodarstva.
WSJ zato nedeljsko nakupovanje umešča v širše iskanje ukrepov, s katerimi želi Berlin spodbuditi potrošnjo in ponovno zagnati gospodarski motor. Toda koliko dodatnega trošenja bi sedmi nakupovalni dan dejansko ustvaril in koliko bi se ga zgolj preselilo s sobote ali drugih dni ostaja odprto vprašanje.
Nedelja je zaščitena celo z ustavo
Največja ovira za korenite spremembe je pravna. Nemški temeljni zakon v 140. členu vključuje več določb weimarske ustave iz leta 1919. Med njimi je 139. člen, po katerem so nedelje in državni prazniki zakonsko zaščiteni kot dnevi počitka od dela in duhovnega povzdigovanja. To pomeni, da ima koncept nedeljskega počitka (Sonntagsruhe) ustavni status že več kot stoletje.
Nemško zvezno ustavno sodišče je leta 2009 to zaščito dodatno utrdilo. Ko je Berlin skušal dovoliti širše odpiranje trgovin ob vseh štirih adventnih nedeljah, je sodišče odločilo, da mora nedeljski počitek ostati pravilo, odpiranje trgovin pa izjema, za katero mora obstajati ustrezno utemeljen razlog. Zato bi bila popolna liberalizacija bistveno zahtevnejša od preproste spremembe enega zakona.
Dodatno zapletenost predstavlja nemški federalni sistem. Zvezni zakon o delovnem času določa, kdaj smejo zaposleni delati, zakoni o odpiralnem času trgovin pa so od leta 2006 v pristojnosti posameznih zveznih dežel. Tudi če bi Berlin omilil zvezna pravila o nedeljskem delu, se trgovine zato ne bi avtomatično odprle. Ustrezne predpise bi morale spremeniti tudi posamezne dežele.
Sindikati: Skupni prosti dan je družbena vrednota
Nasproti trgovcem stoji nenavadno trdna koalicija sindikatov in krščanskih cerkva.
Sindikat Verdi, eden največjih v državi, že dolgo nasprotuje širjenju nedeljskega dela v trgovini. Članica vodstva sindikata Silke Zimmer je za WSJ nedeljo brez dela označila za pomembno družbeno pridobitev, predvsem zato, ker velikemu delu prebivalstva omogoča prosti čas ob istem dnevu.
Verdi opozarja tudi, da daljši odpiralni čas sam po sebi ne pomeni večje skupne potrošnje, ampak lahko predvsem prerazporedi promet med dnevi in poveča pritisk na zaposlene. V sindikatu so letos ob razpravah o odpiralnem času na Bavarskem nedeljski počitek ponovno označili za družbeno in ustavno pridobitev ter nasprotovali nadaljnjemu širjenju izjem. Če bo potrebno bodo vprašanje prostih nedelj zagovarjali tudi pred ustavnim sodiščem.
Javno mnenje medtem ni enoznačno. V julijski raziskavi YouGov je pogostejše nedeljsko odpiranje trgovin podprlo 43 odstotkov vprašanih, 50 odstotkov pa mu je nasprotovalo.
Stoletna ureditev na resni preizkušnji
Nemčija tako še ni tik pred uvedbo sedemdnevnega delovnega tedna trgovin. Toda poteza Merzeve vlade je odprla vrata precej širši razpravi. Trgovska združenja zahtevajo več, podporo liberalnejšim pravilom izražajo tudi nekateri politiki in člani vladnega aparata, argument gospodarske konkurenčnosti pa ima po letih stagnacije večjo politično težo kot nekoč.
Na drugi strani ostajajo ustava, sodna praksa, deželni zakoni ter odpor sindikatov in cerkva. Če bi Nemčija nekoč dovolila običajno nedeljsko nakupovanje v obsegu, kakršnega poznajo številne druge evropske države, ne bi šlo zgolj za podaljšanje odpiralnega časa. Šlo bi za poseg v ureditev, katere ustavne korenine segajo v leto 1919.