Predsednica je današnji praznik označila kot praznik zgodovinskega spomina, predvsem pa praznik pripadnosti, ki naj vedno znova spomni, da so nas različne zgodovinske poti privedle do istega doma. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Predsednica je v poslanici zapisala, da gre za praznik zgodovinskega spomina. Spomnila je na 17. avgust 1919, ko so na množičnem zborovanju v Beltincih zavedni Prekmurke in Prekmurci izrazili voljo, da želijo svojo prihodnost graditi skupaj z rojaki na drugi strani Mure. “Danes, več kot stoletje pozneje, je Prekmurje neločljivi in dragoceni del Slovenije. Ne le na zemljevidu, temveč je to zlasti z jezikom, kulturo, književnostjo, glasbo, kulinariko in skupnim zgodovinskim spominom. Slovenija brez Prekmurja preprosto ne bi bila Slovenija, kakršno poznamo in imamo radi,” je zapisala v poslanici.
Oglas
Prekmurje je v stoletjih ohranilo svojo prepoznavnost prav zato, ker je znalo varovati svoje korenine, je poudarila. “Prekmurski jezik, pesem in pisana beseda so preživeli tudi obdobja, ko je bila narodna pripadnost pred težkimi preizkušnjami. Ta vztrajnost nas uči, da povezanost ne pomeni enakosti in da skupnost ni močna takrat, ko izbriše razlike, temveč je močna, ko jih zna sprejeti kot svoje bogastvo,” je zapisala.
Po njenih besedah ne smemo pozabiti tudi na porabske Slovence, ki so leta 1919 ostali zunaj meja takratne skupne države, saj “tudi oni so in ostajajo pomemben del slovenskega narodnega in kulturnega prostora”.
Zgodovina nas, kot je navedla Pirc Musar v poslanici, uči, da nobena pridobljena pravica, nobena skupnost in nobena povezanost niso samoumevne, ampak si je zanje treba ves čas prizadevati. “S spoštovanjem drug drugega, ohranjanjem jezika in kulturne dediščine, solidarnostjo med regijami ter predvsem z zavedanjem, da je Slovenija močna toliko, kolikor se lahko vsak njen del razvija in ima v njej svojo prihodnost,” je sklenila predsednica republike.
Premier Janez Janša. Foto: BoBo
Janša: Spomin na tiste čase naj bo vir samozavesti
Premier Janez Janša je v poslanici ob prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zapisal, da je združitev uspela, ker je bila močnejša od negotovosti, v kateri so živeli Prekmurci. Sporočilo tedanjih dogodkov pa ostaja še danes, namreč da narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju.
“Leta 1919 se je za Slovence na levem bregu Mure po stoletjih ločenega političnega razvoja odprlo novo poglavje. Združitev z matičnim narodom ni pomenila zgolj spremembe državnih meja, temveč tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, jezika, kulture in skupne narodne zavesti slovenstva,” je zapisal premier. Meni, da ta zgodovinski trenutek ni bil naključje, temveč sad dolgoletnih prizadevanj številnih, ki so kljubovali razmeram svojega časa ter ohranjali slovensko besedo in narodno zavest.
Zgodovina nas po njegovem mnenju uči, da velike spremembe nikoli niso delo posameznika, temveč skupnosti. Združitev Prekmurja z matičnim narodom je uspela zato, “ker je bila močnejša od političnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja živeli Prekmurci,” je dodal. Slovenci na drugi strani meje, kot je še zapisal v poslanici, nikoli niso začeli verjeti, da so v resnici Madžari, kot se je v podobni situaciji zgodilo marsikateremu drugemu, od matičnega naroda odrezanemu ljudstvu.
Čeprav nas od dogodkov tistega časa loči več kot stoletje, njihovo sporočilo ni izgubilo svoje moči. Narod namreč svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti. “Samo če bomo znali varovati skupno kulturno dediščino Slovencev, spoštovati slovenski jezik ter ohranjati zavest o skupni zgodovini, bomo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti,” je zapisal.
Spomin na tiste čase “naj bo vir samozavesti za vse Slovence in opomin, da so največje zmage dosežene takrat, ko narod, zvest svojim koreninam, stopi skupaj in z zaupanjem zre v prihodnost”, je sklenil premier.
Osrednja slovesnost ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: Prekmurski svétek
Jernej Vrtovec v Veliki Polani opozoril na pomen enakomernega razvoja vseh delov Slovenije
“Meje ne morejo izbrisati naroda, če ve, kdo je in kam spada,” pa je na nedeljski državni proslavi pred praznikom dejal podpredsednik vlade in minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. V govoru je spomnil na 17. avgust 1919, ko je Prekmurje prišlo “nazaj domov”, in poudaril, da so prekmurski Slovenci svojo narodno zavest ohranjali skozi izročilo, tradicijo in slovensko besedo. Kot je dejal, meje lahko ločijo ljudi, ne morejo pa izbrisati naroda, če ta ve, kdo je in kam spada, ter gradi domovinsko zavest.
Jernej Vrtovec, slavnostni govornik na proslavi v Veliki Polani. Foto: BoBo
Vrtovec je del govora namenil letošnji suši in položaju kmetov. “V teh dneh z žalostjo opazujem, kako neskončna prekmurska polja izgubljajo boj s sušo,” je dejal in dodal, da se zaveda stisk prekmurskih kmetov. “Brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane. Zato vam s tega mesta sporočam – niste in ne boste ostali sami!” je poudaril.
Prekmurje ima po njegovih besedah izjemen potencial, med drugim v podjetništvu, kmetijstvu, turizmu, kulturi ter geotermalnem bogastvu. Poudaril je, da to območje ne sme biti prostor, od koder mladi odhajajo, ker ne vidijo prihodnosti, temveč prostor, kamor se vračajo, se zaposlijo in ustvarijo družino. Med razvojnimi priložnostmi je posebej poudaril izkoriščanje geotermalnega potenciala ter sodobno infrastrukturo, ki bi Prekmurje bolje povezala z drugimi deli Slovenije.
Po Vrtovčevih besedah mora vsak del države ponujati primerljive možnosti za življenje. “Slovenija ne sme biti razdeljena na kraje, kjer je prihodnost, in kraje, od koder se v prihodnost odhaja. Prihodnost mora biti povsod,” je poudaril.
Omenil je tudi demografske izzive Slovenije. Opozoril je na “demografsko zimo” in ocenil, da lahko večje veselje do življenja in več rojstev preprečita negotovo prihodnost naroda. “Brez Slovencev ni in ne more biti Slovenije, kakršno poznamo in kakršno bi radi,” je dejal ter dodal, da je treba skrbeti, da bo slovenski narod čez 100 let še živel na slovenskih tleh.
Proslava v Veliki Polani. Foto: BoBo
Župan Velike Polane Damjan Jaklin je v govoru poudaril pomen prekmurske besede in jezika za ohranjanje narodne identitete. Prekmurščino je označil za pomemben temelj narodne zavesti, ki je v stoletjih ločenosti varoval prekmurski narod. Po njegovih besedah združitev leta 1919 ni bila zgolj posledica odločitev velikih politikov, temveč tudi vztrajnosti ljudi, ki se svoji besedi niso odpovedali.
Jaklin je ob zgodovinskem ponosu poudaril tudi položaj Prekmurja v današnji Sloveniji. Dejal je, da Prekmurci od države ne pričakujejo “usmiljenja in miloščine, temveč enakopravnost”, ter poudaril, da si območje zasluži enako pozornost pri vlaganjih v ceste, šole, bolnišnice in delovna mesta. Prekmurje po njegovih besedah ni obrobje države, temveč njeno “vzhodno srce”.
Na slovesnosti so bili med drugim predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, prvi predsednik republike Milan Kučan ter več ministric, ministrov, državnih sekretarjev, poslank in poslancev ter pomurskih županj in županov.
V kulturnem programu regijske proslave so sodelovali predstavniki Orkestra Slovenske vojske, prekmurske glasbene skupine, med njimi Prašnati in Belmura, ter mladi iz Velike Polane.
Župan Velike Polane Damjan Jaklin. Foto: BoBo
Spomin na dogodke po prvi svetovni vojni
17. avgusta z državnim praznikom zaznamujemo dogodke po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje po odločitvah pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je območje zasedla 12. avgusta 1919, pet dni pozneje pa je bila na množičnem zborovanju v Beltincih oblast predana civilnemu upravitelju. Tako so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.
Praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom praznujemo od leta 2006 kot državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Od leta 2009 državne proslave, katerih organizatorka je država, ne pa občine, pripravijo vsako peto leto. Nazadnje je potekala leta 2024 v Beltincih.
Pred praznikom priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Oglas