Nekdanji vidni član SDS in minister v vladi Andreja Bajuka Miha Brejc je prepričan, da predsednik DZ Zoran Stevanović s svojim ravnanjem povzroča veliko škodo Sloveniji, zato s spletno peticijo zbira 10 tisoč podpisov, s katero mu želi pokazati, da je čas za njegov odstop. Podpise zbira tudi za ustanovitev preiskovalne komisije DZ o aferi Black Cube.
Podpisniki peticije poleg takojšnjega odstopa Stevanovića s funkcije predsednika DZ zahtevajo še, da stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca na prvi seji DZ po poletnih počitnicah podprejo dnevni red seje in na njej ustanovijo preiskovalno komisijo DZ o aferi Black Cube.
Brejc k odstopu Stevanovića poziva ravno na dan, ko so bile razkrite povezave med prijateljico Nataše Pirc Musar in nekdanjim Brejčevim pomočnikom, ki je pobegnil v Rusijo
Miha Brejc je bil od leta 1990 do začetka leta 1993 direktor Varnostno-informativne službe (VIS), predhodnice današnje Sove. Na VIS je takrat delal tudi Roman Jeglič, in sicer je bil v tem obdobju Brejčev namestnik oziroma pomočnik direktorja VIS.
Nataša Pirc Musar in Viktorija Krivolucka februarja 2023.
Foto: Instagram
Roman Jeglič, ki je sredi 90. let prejšnjega stoletja odpotoval v Rusijo – po tem, ko so v javnost prišle podrobnosti o njegovi domnevni vpletenosti v zloglasno piramidno shemo Catch the Cash – in kasneje dobesedno izginil, se je v medijih znova pojavil ravno danes, ko sta časnik Dnevnik in avstrijska tiskovna agencija APA razkrila povezave med Jegličem in Viktorijo Krivolucko, državljanko Rusije in Slovenije ter dolgoletno prijateljico predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar. Pred leti naj bi Krivolucka v Rusiji živela na istem naslovu kot Roman Jeglič
Iz urada predsednice republike so za omenjena medija potrdili, da je Pirc Musarjeva seznanjena s tem, da Krivolucka pozna Jegliča, a njenega zasebnega življenja ne more komentirati.
Roman Jeglič je leta 1993 Miho Brejca spravil ob službo na VIS. Takratnemu predsedniku slovenske vlade Janezu Drnovšku je poslal pismo, v katerem je zatrjeval, da VIS po Brejčevem naročilu zbira podatke o Drnovškovem zasebnem življenju. Brejc je to odločno zanikal. Drnovškova vlada je nato Brejca zamenjala na čelu VIS, njegov naslednik je postal Janez Sirše.
Jeglič je bil sicer tudi eden od glavnih akterjev odmevne politične afere JBTZ (proces proti četverici), saj je prav on leta 1988 kot načelnik službe za zatiranje kriminalitete UNZ Ljubljana mesto podpisal ovadbo, na podlagi katere so aretirali zdajšnjega premierja Janeza Janšo.
Brejc, ki je iz SDS izstopil leta 2012: Mogoče je edini način peticija
Brejc, ki je iz SDS izstopil leta 2012, je za STA povedal, da Stevanović ne bi smel biti predsednik DZ, ker ne spoštuje ustave in deluje v škodo države. “K razmisleku o peticiji me je spodbudilo, da ogromno ljudi, tudi novinarji, piše o tem, pa se nič ne zgodi. Mogoče je edini način peticija, da ljudje povedo, kaj si mislijo,” je dejal. Slednje je po njegovih besedah tudi ena od parol Stevanovića, ki poudarja, da je treba dati moč ljudem.
“Mene zelo moti, da smo kot evropska demokratična država prišli do točke, ko najvišji organi države ne spoštujejo ustave, ko se predsednik vlade v bistvu norčuje iz ustavnega sodišča in tako naprej. To je izrazit primer nedemokratične politične kulture in na to je treba opozoriti,” je prepričan Brejc.
S peticijo na spletni strani stevogohome.si želi spodbuditi tudi razmislek, “ali je kršitev ustave drugega človeka v državi, predsednika DZ, nekaj, mimo česar se lahko gre brez težav, ali je to vendarle alarm”. Pobuda pa je po njegovih besedah tudi ogledalo politiki in predsedniku DZ.
O posledicah peticije Brejc ne želi razpredati
Kakšne bodo posledice peticije Brejc ni želel napovedovati, počakal pa bo na odziv ljudi in tistih, ki jim je peticija namenjena. Peticija bo ostala odprta, dokler bo število podpisov raslo, je še dejal. Pod peticijo, ki so jo objavili dopoldne, se je v nekaj urah podpisalo približno 1.500 ljudi.
Spomnil je, da so julija štirje ustavni pravniki na seji komisije DZ za poslovnik soglasno ocenili, da koalicija skupaj z Resni.co krši ustavo, ker je dvakrat zavrnila dnevni red sej DZ in s tem preprečila ustanovitev preiskovalnih komisij DZ o aferi Black Cube in o obvodnem financiranju strank. “Človek bi pričakoval, da če v ustavi izrecno nekaj piše, se to spoštuje,” je dejal Brejc. Stevanović je namreč na kolegiju predsednika DZ potrdil dnevni red, kamor sta bili uvrščeni točki o odreditvi preiskovalnih komisij DZ, naslednji dan pa je na seji DZ glasoval proti temu istemu dnevnemu redu, je spomnil. “Takega ravnanja po mojem v evropskem prostoru ni,” je pristavil.
Konec julija razrešitev že predlagale opozicijske stranke
Konec julija so razrešitev Stevanovića s funkcije predsednika DZ predlagale opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica. Med očitki Stevanoviću so navedli kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, predlagatelji pa jih imajo skupaj 40.