Trump je dejal, da Iran na noben način ne sme imeti jedrskega orožja. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“Dvigniti bi morali belo zastavo predaje,” je glede Irana povedal Trump novinarju ameriške televizijske mreže Fox News med telefonskim intervjujem.
Oglas
Trumpove izjave prihajajo ob današnjem izteku junija dogovorjenega 60-dnevnega roka za mirovne pogovore med ZDA in Iranom, ki se izteka brez konkretnih načrtov za konec vojne.
V skladu s tem memorandumom o soglasju sta se Iran in ZDA zavezala, da bosta v največ 60 dneh, z možnostjo podaljšanja po medsebojnem dogovoru, začela pogajanja o končnem sporazumu, ki naj bi zajemal širša vprašanja, med drugim prihodnost iranskega jedrskega programa.
Začasni dogovor, ki sta ga Washington in Teheran sklenila 17. junija, je določal “takojšnjo in trajno prekinitev vojaških operacij na vseh frontah”, vendar je hitro propadel in napadi so se nadaljevali. Trump je 7. julija dejal, da je dogovora “konec”, iransko zunanje ministrstvo pa je teden dni pozneje sporočilo, da je “začasno prekinjen”.
Teheran je trdil, da mu 5. točka memoranduma daje pravico do upravljanja Hormuške ožine, ki si jo deli z Omanom, Washington pa je takšno razlago zavrnil. Sovražnosti so se nadaljevale, potem ko je Teheran začel streljati na plovila, za katera je trdil, da so skušala pluti skozi ožino po neodobreni poti.
Čeprav je vojna z Iranom pred novembrskimi vmesnimi volitvami v ZDA med Američani zelo nepriljubljena, je Trump vztrajal, da se mu ne mudi z dogovorom s Teheranom.
“So dobri igralci pokra, ampak umirajo,” je dejal Trump. “Nimam časovnega razporeda. Nikamor se mi ne mudi,” je dodal in Iran pozval, naj “dvigne belo zastavo predaje”.
V telefonskem pogovoru za Fox News je tudi potrdil, da je njegova administracija vzpostavila neposreden povratni kanal z iransko revolucionarno gardo.
Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših pomorskih energetskih poti. Foto: Reuters
Grožnje ameriškemu zavezniku
Ločeno od pogajanj med Washingtonom in Teheranom se predstavniki Irana in Omana že več tednov pogajajo o prihodnjem skupnem upravljanju strateške Hormuške ožine. S tem bi omogočili ponovno vzpostavitev komercialnega ladijskega prometa na tej pomembni pomorski poti, po kateri je pred vojno potekala približna petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
Teheran je sporočil, da so pogovori z Omanom zapleteni, vendar se nadaljujejo. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je dejal, da je bil “dosežen dogovor o trasi tranzitne poti.”
“Če se bo Oman vmešaval, ga bomo hudičevo bombardirali,” se je Trump za Fox News odzval glede pogovorov med Maskatom in Teheranom.
To ni prvič, da je Trump grozil Omanu, ki je sicer zaveznik ZDA, saj je že maja na seji vladnega kabineta dejal, da “se bo Oman obnašal tako kot vsi drugi, sicer ga bodo morali razstreliti.”
Ameriški predsednik je doslej večkrat vztrajal, da je Hormuška ožina pod nadzorom ZDA. V petek je celo dejal, da bo Hormuško ožino razglasil za del ameriškega ozemlja, Iran pa je odgovoril, da bo ključna energetska plovna pot “ostala iranska”.
Ameriška letalonosilka Abraham Lincoln, ki jo ameriška vojska uporablja za zračne napade na Iran. Foto: Reuters
Teheran iz “defenzive v ofenzivo”
Iran se je zaradi zastoja pri prizadevanjih za dogovor o trajnem koncu vojne z ZDA odločil svojo politiko preusmeriti iz obrambne v “povsem ofenzivno”, je za Reuters povedal visoki iranski predstavnik.
“Iranske institucije morajo biti pripravljene na stopnjevanje napetosti v Hormuški ožini in širši regiji, saj bo Iran pripravljen sprejemati odločitve in ukrepati, tudi če bodo te težke,” je dejal iranski predstavnik. Dodal je, da bo Teheran izvedel “pravočasen in natančen” vojaški napad, da bi prekinil ameriško pomorsko blokado, če diplomacija ne bo uspešna.
“V kratkem obdobju nekaj tednov, ki ga je določil Iran, morajo ZDA izpolniti vse določbe dogovora. To je pogoj za nadaljnja pogajanja z ZDA,” je za Reuters še dejal iranski predstavnik.
Oglas