V 77. letu je po dolgotrajni bolezni umrla hrvaška pisateljica, novinarka in kolumnistka Vedrana Rudan, znana po ostrem, neposrednem in pogosto provokativnem pisanju. »Hrvaška družba pospešeno drvi v kurac,« je pred leti pripovedovala v intervjuju za Sobotno prilogo. Novico o njeni smrti so sporočili na njeni uradni strani na facebooku z besedami, da je »odšla na območje brez signala«, poroča portal Slobodna Dalmacija.
»Za vsako žensko na svetu je najpomembneje, da ima denar. Ko ima denar, ima svobodo. Vse pretepene, zlomljene, takšne in drugačne – zakaj niso odšle? Kam boš šla? Popolnoma nepomembno je, kako je zaslužila denar. Kradi, ženska, če ne znaš ničesar drugega, ukradi ga in pazi, da te ne ujamejo,« je njeno izjavo poudaril hrvaški portal Index.
Rudanova se je zadnji dve leti spopadala z redko obliko raka žolčevodov, o bolezni pa je tako kot o drugih temah v svojem življenju pisala brez olepševanja. Diagnozo je javno razkrila maja 2024, pozneje pa je o zdravljenju, odnosih z bližnjimi in zdravstvenem osebju redno pisala v svojih kolumnah.
»V mojem življenju sta bila ključna dva trenutka. Prvi je bil, ko sem skoraj ubila očeta in mu dala vedeti, da ga bom zares ubila, če me samo še enkrat pretepe. Tega ni več poskušal. Drugi trenutek je bil, ko sem odjebala svojega prvega moža. Orgazem, ki sem ga ob tem doživela, traja še danes,« je leta 2023 povedala za Sobotno prilogo.
Svoj značilni slog je ohranila tudi po diagnozi raka. O bolezni je pisala neposredno, pogosto s črnim humorjem, hkrati pa opozarjala na težave zdravstvenega sistema in razmere, v katerih delajo zdravstveni delavci. Še pred nekaj tedni je iz bolniške postelje objavila kolumno, v kateri se je zahvalila medicinskim sestram, ki so skrbele zanjo in za druge onkološke bolnike.
»Čigava sem, ko sem v bolnišnici podnevi in ponoči, ko ob treh zjutraj začutim roko na čelu, ko ob petih vidim sestre, kako odnašajo moje odpadke, ki se mi neskončno gnusijo, ko mi ob šestih merijo krvni tlak, temperaturo. Nisem bogata, če bi bila, bi jim dala vse, kar imam,« je zapisala v svoji zadnji objavljeni kolumni.
Odšla je na območje brez signala
O smrti je odkrito govorila tudi v pogovorni oddaji Nedjeljom u 2 na hrvaški nacionalni televiziji. Voditelju Aleksandru Stankoviću je dejala, da jo obdaja veliko ljudi, ki jih ima rada in ki imajo radi njo, svoj odhod pa je že takrat opisala kot odhod »na območje brez signala«. Prav te besede so po njeni smrti uporabili na njeni uradni strani.
»Moški morajo biti depilirani, vitki. Najbolj zaželeni so nabildani, z gelom namazani tepci, ki brcajo žogo in nosijo za tri številke preozke obleke, da lahko poudarijo svoj ‘spolni organ’. Živim v svetu, ki se mi gnusi, s svojimi besedili pa poskušam nekaterim ženskam pomagati, da spregledajo. Kako uspešna sem pri tem, ne vem,« se je glasil eden izmed njenih najbolj slovitih rekov.
Marca prejela posebno terapijo
Marca letos je bila Rudanova tudi prva pacientka na svetu, pri kateri so v KBC Reka s hiperbarično kisikovo terapijo uspešno zdravili zaplete po obsevanju raka žolčevodov. Zaradi razjede na dvanajstniku je trpela hude bolečine in izgubila okoli 15 kilogramov, po terapiji pa so bolečine in slabost izginile, povrnil se ji je apetit in znova je pridobila težo.
Njene knjige so bile prevedene v več jezikov, tudi slovenščino. FOTO: M.M./ATAImages
Rodila se je 29. oktobra 1949 v Opatiji. V javnosti je bila desetletja prepoznavna po ostrem jeziku in brezkompromisnih pogledih na družbo, politiko, odnose med spoloma, družino in vsakdanje življenje. Njeni zapisi so pogosto sprožali burne odzive, sama pa se polemikam ni izogibala.
»Že dolgo časa oblasti ne delim na levo ali desno. Vsi so isti. Ljudje nismo naivni, temveč samo neumni,« je pred leti še povedala za Sobotno prilogo.
Med njena najbolj prepoznavna dela sodijo romani Uho, grlo, nož (2002), odmevni prvenec, ki je dobil tudi več gledaliških uprizoritev, Ljubezen na zadnji pogled (2003) in Črnci v Firencah (2006). Njena dela so bila prevedena v več jezikov, tudi slovenščino.
V svoji zadnji kolumni se je zavzela za medicinske sestre, v zadnjem stavku pa je hrvaški javnosti sporočila: »Kako ne razumete, slepci! Bodoči bolniki! Pojdite na ulice in se z vsemi močmi borite proti državi, ki je rak Hrvaške.«