Ko člani skupine IRWIN stopijo pred fotografski objektiv, navadno ne gre le za portret. Ko vojaki pozirajo pod zastavo NSK, ne gre zgolj za dokument nenavadnega dogodka. In ko se na razstavi pojavi fotografija umetniških del v velikih črnih okvirjih, se vprašanje, kaj je izvirnik in kaj ponovitev, šele zares odpre.
Razstava IRWIN: Fotografska dela v Mestnem muzeju Ljubljana ponuja vpogled v doslej manj izpostavljen del ustvarjalnega opusa ene najprepoznavnejših slovenskih umetniških skupin. Prvič na enem mestu združuje več kot 50 fotografskih del, ki so nastala kot dokumenti IRWIN-ovih intervencij, performansov in začasnih postavitev ali kot samostojna, premišljeno zasnovana umetniška dela.
Vpogled v štiri desetletja delovanja kolektiva
IRWIN so leta 1983 v Ljubljani ustanovili Dušan Mandić, Miran Mohar, Andrej Savski, Roman Uranjek in Borut Vogelnik. Čeprav so bili predvsem slikarji, njihovega delovanja nikoli ni bilo mogoče omejiti na en sam medij. Slikarstvo, fotografijo, performans, razstave, založništvo in javne akcije povezujejo v enotno umetniško prakso, pri tem pa uporabljajo metodo retroprincipa, s katerim zgodovinske podobe, narodne simbole in politične motive umeščajo v nove kontekste. Leta 1984 so skupaj z Laibachom in Gledališčem sester Scipion Nasice postali jedro kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK), v katerem je IRWIN prevzel vlogo likovne skupine.
Pričujoča razstava skozi štiri vsebinske sklope izpostavlja IRWIN-ove najodmevnejše projekte. Prvi predstavlja projekt Svoji k svojim, v katerem se IRWIN navezuje na konceptualno umetniško skupino OHO, drugi združuje dela, nastala v okviru NSK Države v času, tretji fotografska dela, povezana s serijo slik Was ist Kunst, četrti sklop pa sestavljajo posamezni projekti, ki so nastali iz različnih umetniških zamisli in pobud kolektiva.
Od dokumenta dogodka do samostojnega umetniškega dela
Naslov razstave namenoma govori o »fotografskih delih« in ne o »fotografijah«. V zgodnjem obdobju IRWIN-ovega delovanja je imel fotografski medij namreč predvsem dokumentarno vlogo, pozneje pa so njihove fotografije postale vnaprej načrtovana umetniška dela, ki nastajajo kot skrbno zasnovane situacije, akcije ali postavitve, zabeležene skozi fotografski objektiv. Razvoj fotografije pri IRWIN-u lahko spremljamo od gverilske plakatne akcije ob Beneškem bienalu leta 1986, ki se je ohranila predvsem po zaslugi posnetka Darka Pokorna. Prvi projekt, od začetka zasnovan kot fotografsko delo, pa je NSK Konzulat Umag, ki je nastal v sodelovanju s fotografom Francijem Virantom.

FOTO: Blaž Gutman, MGML
Poklon skupini OHO in pomen zgodovinjenja umetnosti
Med osrednjimi poglavji razstave je projekt Svoji k svojim, s katerim se je IRWIN poklonil konceptualni umetniški skupini OHO. Njene akcije iz šestdesetih let preteklega stoletja so se večinoma ohranile le v skromnih črno-belih fotografijah. IRWIN je njihove projekte najprej obudil v slikarskem mediju, nato pa leta 2004 šest projektov ponovno uprizoril in jih s fotografom Tomažem Gregoričem ovekovečil kot velike barvne fotografije visoke kakovosti, ki so na ogled na razstavi.

FOTO: Blaž Gutman, MGML
Podoben proces spremljamo v IRWIN-ovem slikarskem ciklu Was ist Kunst, v katerem umetniki različne zgodovinske umetnostne sloge, motive in dela drugih avtorjev uokvirjajo v težke okvirje iz katrana, lesa in premoga ter jih združujejo v nove podobe. Ker se takšni projekti večinoma udejanjajo kot posamezne razstave, se po njihovem zaprtju ohranijo le kot fotografije.
Država brez ozemlja
Najobsežnejši sklop razstave je posvečen NSK Državi v času, ki je leta 1992 nastala kot umetniški odziv na razpad Jugoslavije in nastajanje novih nacionalnih držav. Gre za državo brez ozemlja, ki deluje skozi svoje državljane, ideološke aparate, obrede in vizualne kode. Prav skozi fotografijo postanejo njene začasne institucije vidne in delujejo presenetljivo prepričljivo.
Na razstavi so na ogled fotografska dela iz več projektov, ki razkrivajo, kako IRWIN prevzema in v nove kontekste postavlja vizualni jezik resničnih držav, njihovih vojsk, verskih institucij in nacionalne promocije. V projektu NSK Garda vojaki večinoma vzhodnoevropskih držav pozirajo z Malevičevim križem na nadlakti in pod zastavo NSK. V Procesijah je IRWIN-ova slika vključena v katoliške, pravoslavne in protestantske verske obrede, v katerih prevzame vlogo ikone. V seriji It’s a Beautiful Country pa IRWN motive zadnje velike jugoslovanske turistične oglaševalske kampanje apropriira tako, da oglašujejo NSK Državo.

FOTO: Blaž Gutman, MGML
Kdo je avtor – in koliko velja njegov podpis?
Pri fotografskih delih je IRWIN sodeloval z vrsto priznanih fotografov in umetnikov. Ob tem se odpira vprašanje, komu delo pravzaprav pripada – avtorju zamisli, fotografu, osebi pred objektivom ali tistemu, ki ga podpiše. Duhovit komentar umetnostnega trga ponuja triptih Namepickers. Tri povsem enake fotografije so podpisali Marina Abramović, fotograf Bojan Brecelj in skupina IRWIN, njihove cene pa se razlikujejo glede na tržno vrednost podpisnika. Med prepoznavnimi razstavljenimi deli so tudi skupinska portreta Skrivnost črnega kvadrata, ki ga je posnel Andres Serrano, in Zlati nasmeh, ki ga je posnel Tomaž Gregorič, ter najnovejše delo skupine IRWIN, Sejalec iz leta 2025, s katerim je kolektiv uresničil neizvedeni projekt nemškega avantgardnega kiparja in uprizoritvenega umetnika Josepha Beuysa.

FOTO: Blaž Gutman, MGML
Katalog kot podaljšek razstave
Razstavo spremlja obsežen slovensko-angleški katalog IRWIN: Fotografska dela, ki je izšel v založništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), v uredništvu kuratorke razstave Hane Čeferin in vodje razstavnega projekta Ane Kure ter oblikovanju Novega kolektivizma. Na več kot 190 straneh prinaša poglobljeno besedilo kuratorke, tematska poglavja o projektih Svoji k svojim, NSK Država v času in Was ist Kunst ter obsežen intervju s člani skupine IRWIN. Publikacija reproducira vsa razstavljena in številna druga dela, ki niso vključena v aktualno razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, ter prvič celostno predstavlja vlogo in pomen fotografije v umetniški praksi kolektiva IRWIN.
Zadnji tedni za obisk
Razstava IRWIN: Fotografska dela ostaja v Mestnem muzeju Ljubljana do 6. septembra 2026. Ogledate si jo lahko v odpiralnem času muzeja, od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Redni vodeni ogledi razstave potekajo vsako soboto ob 16.30, zaključno vodstvo s predstavniki skupine IRWIN in kuratorko Hano Čeferin pa bo v soboto, 5. septembra. Svoje mesto na vodenih ogledih lahko rezervirate na prijava@mgml.si.
Naročnik oglasne vsebine je Muzej in galerije mesta Ljubljane