Potem ko je notranji minister Franci Matoz med gostovanjem v oddaji 24ur zvečer razkril, da je tožilec Uroš Lesjak na prostost izpustil tuja državljana, ki sta v središču Ljubljane preprodajala kokain, so z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani za Siol.net odgovorili na vprašanje, na podlagi katerih okoliščin oziroma razlogov so ju izpustili.

Matoz je v oddaji izpostavil primer z Metelkove ulice v Ljubljani, ko je na družbenih omrežjih zaokrožil videoposnetek, na katerem tujci ponujajo drogo, čeprav je bila v bližini policija. “Takrat se je pojavil očitek, da policija ne deluje. Takoj po tem smo poostrili nadzor, prijeli dva tuja državljana, prosilca za mednarodno zaščito, migranta, ki sta preprodajala kokain, in jima odredili pridržanje. Pripravljena je bila kazenska ovadba, a tožilec je odredil, da se tujca izpusti na prostost, čeprav sta bila že obravnavana in bi kaznivo dejanje nedvoumno ponovila,” je pojasnil minister in dodal, da je bil pol ure kasneje eden od tujcev zasačen pri tatvini v trgovini DM na Tavčarjevi ulici v Ljubljani.

Nenavadno je, da je Franci Matoz izpostavil tudi ime tožilca, ki je migranta izpustil na prostost. Vprašanje, zakaj se je tožilec Uroš Lesjak odločil za izpustitev, smo naslovili na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Njihovo pojasnilo, ki je težko razumljivo, objavljamo v celoti:

“Spoštovani, v zvezi z vašim novinarskim vprašanjem vam sporočamo, da Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaključnega akta policije glede omenjene zadeve še ni prejelo. Na podlagi 14. člena Državnotožilskega reda vodje okrožnih državnih tožilstev medijem samostojno posredujejo podatke o tem, ali določeno zadevo obravnavajo, ter o stanju in reševanju zadeve. V skladu z istim odstavkom se obvestilo o prejeti zadevi nanaša zgolj na navedbo kaznivega dejanja in na sporočilo o izvršenih državnotožilskih ukrepih. Glede na navedeno vam drugih podatkov o zadevi, o kateri poizvedujete, ne smemo in ne moremo podati.

Ob tem na splošno pojasnjujemo, da državni tožilci o podaji predloga za odreditev pripora odločajo na podlagi razpoložljivih podatkov v času sprejemanja te odločitve. O tožilčevem predlogu odloča sodišče. Pri odločitvi o podaji predloga sodišču za odreditev pripora državni tožilci presojajo pogoje, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Poleg utemeljenega suma, da je oseba storila kaznivo dejanje, morajo za to biti izkazani tudi priporni razlogi (begosumnost, koluzijska nevarnost, ponovitvena nevarnost). Priporni razlogi morajo biti izkazani s konkretnimi okoliščinami na strani konkretnega storilca. Poudarjamo, da se vedno presojajo tudi sorazmernost ukrepa ter njegova nujnost in neogibna potrebnost.

Odreditev pripora se lahko predlaga v času pridržanja storilca, ki je zaloten pri dejanju, pozneje po prejemu zaključnega akta policije ali kadarkoli med predkazenskim in kazenskim postopkom. Pri tem se pripor v vsaki od navedenih faz odredi le, če so za to takrat izkazani že omenjeni pogoji za podajo predloga za odreditev takšnega ukrepa.”