Eric Schmidt je že skoraj dve desetletji osrednja osebnost pri Googlu, med letoma 2001 in 2017 je bil izvršni direktor in predsednik uprave podjetja in Alphabeta, konglomerata, katerega del je Google. Kot aktivni podpornik ameriške demokratske stranke je vzdrževal tesen odnos z Barackom Obamo. Trenutno je med drugim izvršni direktor in vlagatelj v letalsko-vesoljsko podjetje Relativity Space. Kakor piše angleška izdaja španskega dnevnika El País, se je prejšnji teden v Davosu srečal s skupino novinarjev, kjer je opozoril, da »Evropa v resnici nima nobene strategije za umetno inteligenco« in da »bo, če ni pripravljena porabiti veliko denarja za evropske modele, na koncu uporabljala kitajske modele«.

Schmidt je simbol časa, ko je Silicijeva dolina kazala večinsko nagnjenost k liberalnim in demokratskim idejam. Januarja 2017 se je Sergey Brin, soustanovitelj Googla, pridružil uličnemu protestu proti priseljenski politiki republikanskega predsednika Donalda Trumpa, ki je tedaj ravno začel svoj prvi mandat. Tam je bil tudi Sam Altman, izvršni direktor družbe OpenAI. Danes se je veliko spremenilo. Schmidt se še vedno nagiba na stran demokratov, a velik del Silicijeve doline se približuje Trumpovi administraciji, kar dokazuje podoba tehnoloških voditeljev, ki so se udeležili Trumpove druge inavguracije – med njimi so bili Elon Musk (Tesla, SpaceX), Jeff Bezos (Amazon), Mark Zuckerberg (Meta) in tudi Sergey Brin, piše El País.

Resno opozorilo Evropejcem

»Res je pomembno, da Evropa pripravi model odprte kode, ki ga vodi sama. Ameriška podjetja se večinoma preusmerjajo na zaprtokodno programsko opremo, kar pomeni, da bo plačljiva in licencirana. Kitajska ima v svojem pristopu večinoma odprtokodno programsko opremo. Če Evropa ne bo ukrepala in če ne bo pripravljena porabiti veliko denarja za lastne evropske modele UI, bo na koncu uporabljala kitajske modele. To pa verjetno ni dober izid za Evropo,« je na srečanju z novinarji v Davosu dejal Schmidt.

»Da bi to dosegla, se mora Evropa lotiti cen energije. Nima zelo velikih podatkovnih centrov. Ima ogromno, ogromno vrhunskih tehničnih talentov in potrebuje veliko denarja. Se pravi, veliko denarja in veliko strojne opreme,« je po pisanju El Paísa dejal Schmidt, ki v Evropi v tem sektorju opaža pomanjkanje strateške jasnosti.

»Evropa v resnici nima nobene strategije za umetno inteligenco. Ameriško strategijo lahko razumemo kot iskanje splošne umetne inteligence, kitajsko strategijo pa lahko razumemo kot nekaj drugačnega. Kitajska strategija je uporaba umetne inteligence v vsem, vsepovsod, pri vseh nas. To sta različni strategiji, ki imata različni potencialni poti,« je dejal Schmidt.

Vse, o čemer govori Schmidt, kaže na potrebo po skupnem evropskem ukrepanju, glede na obseg potrebnih naložb ter povpraševanje po energiji in podatkih. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je to v panelni razpravi povzela takole: »Umetna inteligenca je kapitalsko intenzivna, energetsko intenzivna in podatkovno intenzivna. In uspeva, ko je vsega tega v izobilju. Če ne bomo sodelovali, če ne bomo opredelili novih pravil igre, bo na voljo manj podatkov za obdelavo. Manj kapitala bo krožilo. In to ne spodbuja sektorja, ki je trenutno vodilni in je zelo obetaven glede produktivnosti. Torej smo v položaju, ko nimamo alternativ.«

Naslednji veliki korak

Glede uvedbe splošne umetne inteligence Schmidt meni, da bo to trajalo dlje, kot si misli večina strokovnjakov. »V San Franciscu ljudje verjamejo, da se bo to zgodilo v dveh ali treh letih. Jaz ne: mislim, da bo trajalo nekoliko dlje,« ga povzema španski časnik.

Naslednji korak, superinteligenco, postavlja v obdobje od deset do 20 let. »Široko soglasje o splošni umetni inteligenci pomeni računalniški sistem, ki kaže na splošno inteligenco, ki jo imajo ljudje. Trenutni modeli, ki temeljijo na jeziku, počnejo tisto, za kar so bili usposobljeni. Nimajo še sposobnosti, da bi sami ukrepali. Zdaj prehajamo od jezika k sklepanju: začenjamo reševati probleme. Naslednji veliki korak so sistemi, ki lahko izberejo, na katerem problemu bodo delali. In potem je tu še superinteligenca, ki je na splošno opredeljena kot točka, ko računalniški sistemi postanejo inteligentnejši od vseh nas. Če računalniki – ne kdaj, ampak če – lahko postanejo superinteligentni, potem smo v zelo, zelo drugačnem režimu človeštva.«

Kljub izjemni pomembnosti geopolitičnih napetosti so bile umetna inteligenca, njene možnosti, njene obljube in tveganja zelo prisotne v razpravah v Davosu, še piše El País, prav tako pa tudi zavedanje o tesnih povezavah številnih glavnih akterjev UI s Trumpovo administracijo, kot v primeru Elona Muska – ki je bil odločilen za milijarderjevo zmago, še preden so se med njima pojavila nesoglasja – ali Petra Thiela, ustanovitelja Palantirja, podjetja z izjemno povezavo z ameriško administracijo s pogodbo v vrednosti deset milijard dolarjev za dobavo programske opreme in umetne inteligence Pentagonu za vojskovanje prihodnosti.