V tednu, ko je na borzi začela kotirati zavarovalnica Vzajemna in so zaživeli individualni naložbeni računi, smo se pogovarjali z Igorjem Štembergerjem, predsednikom uprave Ilirike. Ljubljanska borza se je sicer tokrat z močnejšo korekcijo odzvala na vojno v Iranu.

»Po Venezueli in pritiskih na Kubo je bilo jasno, da napad na Gazo ni bil samo napad na Palestince, ampak obračun z milicama Hamas in Hezbolah. Vse to je pomenilo, da se pripravlja napad na Iran. Vprašanje je, kaj je cilj vseh teh spopadov. Ali je to slabljenje Kitajske ali je to predpriprava na večji spopad? Je to izražanje pripravljenosti, da ZDA obvladajo položaj, ki ga imajo v svetu, ali tega želijo celo izboljšati v primerjavi s Kitajsko ter kažejo svojo moč pred morebitnim zaostrovanjem na Tajvanu? Gre za sekanje vezi med Kitajsko in državami, ki so ji naklonjene, pred morebitnim spopadom,« je geostrateški položaj ocenil Igor Štemberger, predsednik uprave in lastnik Ilirike.

Globalni dogodki pogosto ne vplivajo pretirano na dogajanje na Ljubljanski borzi, a tokrat je bilo drugače: tečaji so upadli, nato je sledilo delno okrevanje. »Majhen kapitalski trg sledi in bo sledil mednarodnim dogodkom. Delnice na Ljubljanski borzi so v zadnjih desetih letih rasle nadpovprečno, saj se je med gospodarsko krizo zgodil velik zastoj. Velika gospodarska kriza iz leta 2008 se je razširila do leta 2016,« je ocenil Štemberger.

Slovenski trg kapitala je živ

Prejšnji teden je na trgu kapitala začela kotirati delnica Vzajemne, v petek so zaživeli individualni naložbeni računi, 16. marca pa bodo začeli zbirati vplačila za tretjo izdajo ljudskih obveznic. Finančni supermarec bodo začinile tudi državnozborske volitve.

Kako Štemberger komentira začetek trgovanja z Vzajemno, ki je bilo dolgo napovedovano in pričakovano? »Kotacija Vzajemne se je začela nelogično. Družba, ki je po kapitalu vredna od 79 do 80 milijonov evrov, je bila v določenem trenutku na začetku kotacije vredna več kot milijardo evrov, za kar ni podlage oziroma analitskega temelja. Razlogov je več, večina delničarjev delnic ni prenesla, zato je bilo v določenem trenutku več povpraševanja kot ponudbe. Na trgu so se znašli tudi manipulanti z naročili, ki so bila tržna, nelimitirana. Z 20 evrov smo šli na osem evrov, šest, tudi na štiri. Počasi bomo tam, kjer delnico vidi trg, investitorji ter bodo svoje mnenje podali analitiki.«

Naš sogovornik je dodal, da so delničarji Vzajemne starejši državljani, ki pogosto niso poučeni, tudi ne gre za velike zneske: »Se je pa zanimanje v zadnjem mesecu povečalo, v četrtek smo imeli veliko strank, ki so delnice prenesle na trgovalni račun.«

Kotacija na borzi je smiselna

Z rastjo delnic in ukrepi ministrstva za finance za promocijo trga kapitala se je na trgu ustvarilo povpraševanje, ni pa dovolj ponudbe. Zadnji uvrstitvi na borzo sta turistična agencija Relax in nepremičninska družba Equinox. Kaj bi si Štemberger kot poznavalec želel na tem področju?

»Država je lastnica v kar nekaj podjetjih. Povsod, kjer nima prave strategije ali kjer se ne gospodari dobro, je uvrstitev na borzo smiselna. Zato bi bilo dobro, da ta podjetja ali del teh kotira na borzi. Imamo Dars, elektropodjetja, Slovenski državni holding – vsi ti bi lahko kotirali. Imamo podjetja, v katerih je država 50-odstotni lastnik in bi del teh delnic lahko uvrstila na borzo, denimo Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije,« prvi Štemberger.

Poročali smo, da je minister za finance Klemen Boštjančič povedal, da bi se na borzo lahko uvrstila državna podjetja Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. Kaj pa zasebna pobuda? »Imamo tudi veliko zasebnih podjetij, ki bi na trgu lahko iskala kapital za razvoj in širitev. V 30 letih je bilo na tem področju narejenega premalo, da bi motivirali lastnike, da z delom podjetja stopijo na borzo in iščejo kapital, ki je lastniški.«

INR so dober produkt

Evropa mora nujno začeti vlagati v lastno industrijo zaradi konkurenčnosti, zato so instrumente, kot so INR, začeli spodbujati tudi drugod po Evropi. »Tovrstne račune v Skandinaviji poznajo že 20 let, tudi v Franciji in Italiji. Tokrat je treba čestitati ministrstvu za finance, saj je bilo opravljeno veliko delo. Prepričan sem, da se bodo varčevalne navade Slovencev spremenile in da so računi dobra podlaga za razpršitev tudi v družinskem proračunu.«

Slovenci imajo na bančnih računih sicer približno 30 milijard evrov, ki pa so slabo obrestovani in ne služijo razvoju. Država se slabega obrestovanja loteva s tretjo izdajo ljudskih obveznic, te bodo državljanom na voljo od 16. marca.