V prihodnjih letih želi BTC City Ljubljana postati še bolj zelen in povezan ter manj odvisen od avtomobilov. Več kot 2000 dreves, urbani park, električne polnilnice in zlati certifikat DGNB za Kristalno palačo so že del te preobrazbe. Sledile naj bi nove ozelenjene površine, pešcone, modro-zelena infrastruktura in približno 400 stanovanj. »Naš cilj je jasen – uresničiti vizijo mesta prihodnosti in postati najbolj zeleno petminutno mesto v regiji,« je v intervjuju poudaril Miha Mermal, izvršni direktor marketinga in trajnostnega razvoja v družbi BTC.
Kristalna palača je dokazala, da je lahko tudi več kot 15 let stara poslovna stavba del trajnostne prihodnosti. Kaj vam pomeni prvi zlati certifikat DGNB za stavbo v uporabi v Sloveniji, ki ste ga prejeli spomladi?
Omenjeni dosežek v prvi vrsti potrjuje, da je trajnostna vizija objekta, ki je nastala pred več kot 15 leti, tudi v praksi prestala preizkus časa. Ne pozabimo, zasnova in projektiranje Kristalne palače sta se pričela okrog leta 2008, uradno odprtje pa je bilo septembra 2011. Vsi vemo, da v tem obdobju, ko je svet močno pretresala finančna kriza, trgu nepremičnin ni bilo prizaneseno, prej obratno. Zato je bilo sprejemanje odločitev o tem, kako trajnosten naj bo neki objekt, v tistem času še posebej zahtevno. Ne samo, da trajnostnost na področju upravljanja in razvoja poslovnih nepremičnin v tem prostoru takrat sploh ni bila neka resna tema, ampak je bilo zaradi črnih oblakov, ki so se takrat zgrnili nad globalno gospodarstvo, pri marsikateri odločitvi v številnih sektorjih treba razmišljati predvsem skozi prizmo rezanja stroškov.
No, v primeru Kristalne palače pa takratni odločevalci niso popuščali niti za ped in so skupaj z arhitekturnim birojem sledili svoji trajnostni viziji. Viziji, za katero je danes moč deklarirano trditi, da je skladna s sodobnimi trajnostnimi standardi.
Tako smo v družbi BTC sprejeli odločitev, da celovit trajnostni prispevek Kristalne palače, ki je obenem tudi odraz vrhunskega in konsistentnega upravljanja objekta skozi ves ta čas, preizkusimo v okviru certifikacijske sheme DGNB za stavbe v uporabi. To je mednarodno uveljavljen sistem certificiranja trajnostnih stavb, certifikat pa podeljuje Nemško združenje za trajnostno gradnjo.
In kakšno sporočilo s tem pošiljate trgu?
To, da je objekt, ki na trgu deluje že 15 let, dobil prvi zlati certifikat DGNB za trajnostne stavbe v uporabi v Sloveniji, nosi pomembno trajnostno sporočilo tudi v širšem kontekstu. Stavbe v EU namreč predstavljajo približno tretjino toplogrednih plinov, povezanih z uporabo energije. To je velik delež in večina te porabe ne izvira iz novih in pred kratkim zgrajenih objektov, pač pa iz takšnih, ki so na trgu že dlje časa.
Zato nadaljnji uspeh za razogljičenje tega sektorja ne bo temeljil na majhnem deležu novogradenj, ki ga te predstavljajo v celoti – pri tem pa nastajajo še v povsem drugačnem odnosu poslovnega okolja do trajnostnosti kot nekoč –, pač pa v prvi fazi predvsem v prevladujočem deležu rabljenega nepremičninskega portfelja. Dejstvo, da je v tem kontekstu Kristalna palača del rešitve in ne del problema, nas še posebej veseli.
Ali nameravate v certifikacijski shemi DGNB za stavbe v uporabi preizkusiti še katerega od svojih objektov?
Nadaljujemo z naslednjim korakom širitve tako imenovanega trajnostnega nadstandarda v našem nepremičninskem portfelju. Poleg Kristalne palače bomo v okviru certifikacijske sheme DGNB za stavbe v uporabi preizkusili tudi našo poslovno stolpnico BTC City.
Poleg Kristalne palače bomo v okviru certifikacijske sheme DGNB za stavbe v uporabi preizkusili tudi našo poslovno stolpnico BTC City.
Kako družba BTC skrbi za trajnostno upravljanje preostalih objektov v svoji lasti in kakšni so strateški načrti na tem področju?
V okviru našega nepremičninskega portfelja ves čas skrbimo za učinkovito rabo energije. Tako smo na primer od leta 2012 pa do konca leta 2025 zmanjšali porabo električne in toplotne energije za več kot 15.000 MWh oziroma za več kot 20 odstotkov, do leta 2030 pa načrtujemo zmanjšanje porabe še za dodatnih 10 odstotkov. Prav tako smo na temelju mednarodnih podatkov že opravili preliminarno primerjalno analizo ustreznosti našega nepremičninskega portfelja z regulativo EPBD, rezultat pa je pokazal, da že omenjenih načrtov na tem področju ne bo treba kaj dosti spreminjati. Čakamo pa seveda še na slovensko interpretacijo omenjene regulative.
Uspešni smo tudi na področju obnovljivih virov. Letos bo delež samooskrbe s sončno električno energijo znašal približno 10 odstotkov, prihodnje leto pa ga nameravamo podvojiti, kar je glede na specifiko našega odjema in trenutno tržno situacijo nekako optimalna raven. Preostanek porabe imamo sicer že sedaj za več let vnaprej urejen z zakupom certificirane električne energije iz obnovljivih virov, delno pa tudi z zakupom certificirane daljinske toplote iz obnovljivih virov.
Že vrsto let ste dejavni z ozelenjevanjem večnamenskega urbanega središča BTC City Ljubljana. Kaj si lahko obiskovalci na področju prilagajanja podnebnim spremembam obetajo v prihodnje?
Na področju urbanega ozelenjevanja smo zelo dejavni že vrsto let. To potrjuje tudi več kot 2000 zasajenih dreves na širšem območju BTC City Ljubljana ter naš urbani park, ki je bil na lanskem natečaju ljubljanske mestne občine za najboljšo izboljšavo in dobro prakso na področju trajnostnega razvoja, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje prepoznan kot ena izmed sedmih najboljših rešitev. Z mestno občino imamo sicer podpisano zavezo za podnebno nevtralno Ljubljano do leta 2030, tako da tvorno sodelujemo tudi na drugih področjih.
Več kot 30 vrst dreves na celotnem območju, številne grmovnice ter urbani čebelnjak ob Vodnem mestu Atlantis, ki je dom štirim čebeljim družinam, pa prispevajo svoj košček tudi v mozaiku spodbujanja biotske raznovrstnosti. Poleg tega imajo čebele svoj dom na strehi objekta podjetja A1 Slovenija, kar je bil na primer letošnji navdih za izvedbo skupne akcije na področju ozaveščanja širše javnosti o pomanjkanju prostora za čebele. Na namensko zaprte parkirne površine smo tako odložili približno 2000 sadik medovitih rastlin, ki so jih mimoidoči obiskovalci lahko odnesli domov, in s tem prispevali k ustvarjanju do opraševalcev prijaznejšega urbanega okolja.
Uporabnikom električnih vozil je na razpolago dovolj raznolika polnilna infrastruktura, nekaterim bolj ustreza običajno, spet drugim pa hitrejše polnjenje.
Na področju urbanega ozelenjevanja smo v zadnjem času veliko pridobili na temelju strokovnega sodelovanja s predstavniki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, s pomočjo predstavnikov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelka za geografijo, pa smo jedrno zgodbo urbanega ozelenjevanja uspešno nadgradili tudi v smeri zmanjševanja toplotne obremenitve naših obiskovalcev. Z uporabo namenskega programskega orodja ENVI-met tako ocenjujemo učinek senčenja odraslih dreves in si prizadevamo za to, da bodo vse večje parkirne površine, kjer ni dolgoročnih načrtov za gradnjo ali pa omejitev v tleh zaradi gospodarske infrastrukture, kot so električni vodi, plinovod, kanalizacija ali vročevod, dolgoročno ustrezno osenčene s krošnjami takšnih vrst dreves, ki bodo odporna proti podnebnim spremembam. Pri tem mora biti stopnja osenčenosti odraslih dreves približno 40 odstotkov, da bi lahko na teh delih v času poletnih temperaturnih ekstremov dosegli učinek zmanjšanja toplotne obremenitve za približno 10 stopinj Celzija. Čim bolj nam glede na prostorske omejitve uspe osenčiti talno površino, tem večji je potem tudi učinek zmanjšanja toplotne obremenitve za naše obiskovalce.
Naš končni cilj pri urbanem ozelenjevanju je uvedba ustrezne modro-zelene infrastrukture, s katero bomo ozelenjeno in osenčeno območje BTC City Ljubljana postopoma uredili v smeri tako imenovanega sponge city koncepta (koncept mesta kot spužve), v okviru katerega bodo različne rešitve omogočile bolj postopno absorbiranje padavinske vode v tla v primerjavi s klasičnim odvodnjavanjem po kanalizacijskem sistemu. Na tem področju so nam zlasti dragoceni uvidi, ki smo jih prejeli od strokovnjakov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Prodaja električnih vozil opazno narašča. Bo temu trendu sledil tudi BTC City Ljubljana z dodatnimi vlaganji v polnilno infrastrukturo in druge oblike trajnostne mobilnosti?
Miha Mermal: Cilj vseh ukrepov in posegov je postati najbolj zeleno 5-minutno mesto v regiji, v katerem se bodo poleg obiskovalcev in poslovnih partnerjev dobro počutili tudi bodoči stanovalci. FOTO: Žiga Intihar
Na širšem območju BTC City Ljubljana bo v času, ko na slovenskem trgu delež električnih vozil med vsemi vozili po zadnjih skokih v prodaji verjetno znaša že blizu tri odstotke, že v kratkem več kot sto polnilnih mest. Pri tem jih družba BTC v sodelovanju z družbo Petrol upravlja več kot polovico, pri čemer vsa ta polnilna mesta omogočajo polnjenje z električno energijo iz obnovljivih virov. Na videz sicer manj pomemben, za prave privržence električne mobilnosti pa zagotovo kar pomemben detajl, saj to v praksi pomeni, da tako napolnjeno vozilo med vožnjo ne povzroča ogljičnega odtisa. Za BTC City Ljubljana tako že danes lahko rečemo, da je območje z največjo gostoto polnilnih mest, pri tem pa je pomembno tudi dejstvo, da je uporabnikom električnih vozil na razpolago dovolj raznolika polnilna infrastruktura. Nekaterim pač glede na čas postanka bolj ustreza običajno, spet drugim pa hitrejše polnjenje.
Videli bomo, v katero smer bo šel razvoj glede hitrosti polnjenja v prihodnje, ko bo delež električnih vozil bistveno večji kot danes, s tem pa tudi obremenitev elektroenergetskega omrežja. Tako se trenutno v okviru projekta E8, ki na pobudo družbe Eles in s povezovanjem prek CER-partnerstva za gospodarstvo, v sodelovanju s podjetji, organizacijami in strokovnjaki iz različnih sektorjev ukvarjamo predvsem z vprašanjem tako imenovanega pametnega polnjenja, ki omogoča prilagajanje polnilnih hitrosti glede na trenutno situacijo v elektroenergetskem omrežju.
Takšna, do elektroenergetskega omrežja prijaznejša tehnologija polnjenja zlasti v času koničnih porab je primerna predvsem za tisti segment uporabnikov, ki električno vozilo pustijo na parkirnem mestu dlje časa. Takšnih je zlasti med zaposlenimi na območju večnamenskega urbanega središča BTC City Ljubljana veliko.
Glede nadaljnjega razvoja ultrazmogljivih polnilnic – tudi za potrebe tovornega prometa – pa morajo odgovorni zlasti v večjih urbanih središčih vsekakor imeti pred očmi tudi omejitve, ki bolj kot iz samega prostora izvirajo iz naslova omejene razpoložljive priključne moči.
V katero smer pa gre nov razvojni cikel središča BTC City Ljubljana?
Nov razvojni cikel temelji predvsem na smeri razvoja, ki deloma izhaja že iz strategije družbe BTC za obdobje 2026–2030, dodatno in s konkretnimi akcijskimi načrti pa bo podprta tudi v okviru strateškega projekta Mesto prihodnosti, ki poteka. Če se pri tem osredotočim zgolj na znana izhodišča, lahko že danes rečemo, da bo šel razvoj zlasti v smeri celovitejšega doživljanja urbanega prostora s še večjim poudarkom na ozelenjevanju.
Letos bo delež samooskrbe s sončno električno energijo znašal približno 10 odstotkov, prihodnje leto pa ga nameravamo podvojiti.
BTC City Ljubljana že danes združuje nakupovalne, poslovne, kulinarične, prostočasne in rekreativne vsebine, načrtovana pa je še dopolnitev s stanovanjsko sosesko, v kateri bo na voljo približno 400 stanovanj. Prav ta raznolikost vsebin in programov je pomembna tudi z vidika nadaljnjega razvoja koncepta 15-minutnega mesta, ki ga načrtujemo v novem razvojnem ciklu. Oziroma bolje rečeno, kar petminutnega mesta, saj je zaradi zasnove območja pravzaprav vsa ponudba, ne zgolj najbolj osnovna, dosegljiva že v nekaj minutah hoje.
Kako bodo načrtovane spremembe vplivale na utrip v BTC Cityju?
Velika posebnost našega središča je urbani park, ki je bil zasnovan z mislijo na dobro počutje obiskovalcev. Zelo nas veseli, da so ga obiskovalci in poslovni partnerji tako hitro vzeli za svojega, vodilo dobrega počutja pa želimo postopoma razširiti tudi proti notranjosti našega središča.
V prvi vrsti nameravamo preurediti nekatere naše večje trge, ki bodo zaradi dodatnih zelenih površin in pripadajoče urbane opreme ponujali bolj naravno in prijetno prostorsko izkušnjo.
V dolgoročnejših načrtih je predvideno preoblikovanje izbranih ulic v ozelenjene in osenčene pešcone, kjer bodo na voljo še spremljajoče vsebine in programi, temu pa bo sledila tudi prometna ureditev.
Cilj vseh ukrepov in posegov je postati najbolj zeleno petminutno mesto v regiji, v katerem se bodo poleg obiskovalcev in poslovnih partnerjev dobro počutili tudi bodoči stanovalci, večina premikov znotraj središča pa bo opravljenih brez avtomobila.