V napadu, v katerem je bil ubit njegov oče, ajatola Ali Hamenej, so bile ubite tudi Modžtabove mama, žena in ena od sester. Sam v času napada ni bil v zgradbi. Foto: Reuters
Ajatola Mohsen Hejdari Alekasir, eden od 88 članov iranske Skupščine izvedencev, ki je imenovala novega vrhovnega voditelja, je po imenovanju dejal, da so kandidata izbrali v skladu s Hamenejevim navodilom, da mora najvišjega voditelja “sovražnik sovražiti”. “Celo veliki satan (op. ZDA) je omenil njegovo ime,” je o novem voditelju dejal Alekasir. Pred dnevi je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da je Modžtaba Hamenej zanj “nesprejemljiva” izbira za Hamenejevega naslednika. Skupščina izvedencev je sicer ob nedeljskem imenovanju Irance pozvala, naj ostanejo enotni in podprejo novega voditelja.
Vpliv in moč je 56-letni Modžtaba Hamenej, ki sicer ni imel nobenega formalnega položaja v iranski vladi, doslej gradil kot pomembna osebnost, ki je bila v tesnem stiku z islamsko revolucionarno gardo in ogromnim poslovnim imperijem, ki je v njenih rokah. Ostro je nasprotoval zagovornikom reform, ki si prizadevajo za sodelovanje z Zahodom. Kot navaja Reuters, je s tesnimi vezmi z iransko revolucionarno gardo še dodatno večal vpliv znotraj iranskega političnega in varnostnega aparata, v zakulisju pa je veljal za varuha očetovih vrat.
V zadnjih letih se je, kot poroča Al Džazira, njegovo ime vse pogosteje pojavljalo med kandidati za očetovega naslednika na čelu države.
Kot vrhovni iranski voditelj bo imel zadnjo besedo o vseh z državo povezanih zadevah, vključno z zunanjo politiko in iranskim jedrskim programom. Zahod želi Teheranu preprečiti razvoj jedrskega orožja, Teheran pa vztraja, da razvija jedrski program za civilne namene. Kot je znano, je oktobra 2003 pokojni ajatola Hamenej izdal ustno fatvo, ki je prepovedala proizvodnjo in uporabo kakršne koli oblike orožja za množično uničevanje, prve omembe prepovedi pa datirajo v sredino 90. let prejšnjega stoletja. Iran vseskozi trdi, da ima pravico do miroljubne uporabe jedrske energije, kot mu jo zagotavlja 4. člen pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.
Doslej je v veliki meri deloval proč od javnosti
Modžtaba Hamenej se je rodil leta 1969 v Mašhadu in je odraščal v obdobju, ko je njegov oče pomagal voditi opozicijske sile proti šahu Pahlaviju. Kot mladenič je, kot navaja Reuters, služil v iransko-iraški vojni, ki je trajala med letoma 1980 in 1988, in že takrat začel tkati vezi z islamsko revolucionarno gardo.
Študiral je pri verskih konservativcih v Komu, kjer je iransko središče šiitskega teološkega izobraževanja, in ima verski naziv hodžatoleslam.
Doslej se ni izpostavljal v javnosti, udeleževal se je sicer shodov podpornikov vlade, a je le redko nagovoril zbrane, prav tako ni imel javnih političnih govorov ali predavanj, niti ni vodil petkovih molitev, navaja Al Džazira.
ZDA so leta 2019 proti njemu uvedle sankcije, ker da je zastopal vrhovnega voditelja v “uradni vlogi, čeprav ni bil nikoli izvoljen ali imenovan na vladni položaj”, ob tem da je delal v očetovi pisarni. Al Džazira navaja poročanje zahodnih medijev, da je Modžtaba vzpostavil obsežen gospodarski imperij, ki ima lovke v več državah. Njegovo ime naj ne bi bilo omenjeno v nobeni od domnevnih transakcij, vendar naj bi v preteklih letih prek mreže poznavalcev in sodelavcev, povezanih z iranskim establišmentom, v tujino prenesel milijarde evrov.
Foto: Reuters
Reformisti so ga leta 2009 obtožili, da je igral pomembno vlogo pri krvavem zatrtju protestov, ki so izbruhnili, potem ko je junija na predsedniških volitvah Mohamed Ahmadinedžad na spornih volitvah dobil drugi mandat. Modžtaba Hamenej naj bi bil sicer tudi v ozadju presenetljivega političnega vzpona Ahmadinedžada štiri leta predtem.
Kot navaja Reuters, je bil Modžtaba Hamenej še posebej tarča ostrih kritik leta 2022, ko so po smrti 22-letne Mahse Amini v policijskem pridržanju – prijeli so jo, ker naj bi kršila stroga islamska pravila oblačenja za ženske – izbruhnili protesti, ki so jih oblasti zatrle, umrlo je več sto ljudi.
Leta 2024 se je razširil videoposnetek, na katerem je oznanil konec svojega poučevanja islamske sodne prakse v Komu. Takrat so se pojavile različne teorije o razlogih za njegov odhod.
Kritiki mu očitajo prenizek klerikalni naziv
Kritiki opozarjajo, da Modžtaba Hamenej nima zadostnega verskega naziva, da bi lahko bil vrhovni voditelj, ima naziv hodžatoleslam, kar je nižje kot ajatola, kar je naziv, ki sta ga imela njegov oče in njegov predhodnik Ruhola Homeini. Sicer tudi Ali Hamenej ob prevzemu oblasti leta 1989 ni imel zahtevanega naziva, zato so takrat spremenili ustavo, da so mu omogočili prevzem oblasti.
Njegovo ime je kljub temu ostajalo med možnimi kandidati za naslednika Alija Hameneja, še posebej po smrti nekdanjega predsednika Ebrahima Raisija v helikopterski nesreči 2024.
Modžtaba Hamenej postal vrhovni voditelj Irana
Oglas