Parkiranje ob priljubljenih izhodiščih za planinske ture je lahko za obiskovalce gora velik izziv, še posebej ob koncih tedna in v času večjega obiska. Podobno velja tudi za območja Triglavskega narodnega parka (TNP), kjer veljajo posebna pravila glede ustavljanja in parkiranja vozil. Na območjih, kjer parkiranje ni dovoljeno, vozila namreč niso zgolj prometna oziroma parkirna težava, temveč lahko pomenijo tudi poseg v naravno okolje. Prav vprašanje, kako visoka je lahko globa za parkiranje zunaj urejenega parkirišča in predvsem na kateri pravni podlagi, se je pojavilo po dogodku v okolici Konca v Kamniški Bistrici, kjer je eno od izhodišč za obisk Grintovca.
Obrnili smo se na Policijsko upravo Ljubljana v zvezi z obvestilom o prekršku, ki ga je Policijska postaja Kamnik v soboto namestila na več vozil, parkiranih v okolici Konca v Kamniški Bistrici, kjer je eno od izhodišč za obisk Grintovca. Planinec, ki je svoje vozilo parkiral nekoliko naprej od urejenega parkirišča, je po vrnitvi z vzpona pod brisalcem vozila našel obvestilo o prekršku. Enako obvestilo je bilo nameščeno tudi na najmanj štirih drugih vozilih. Iz obvestila je razvidno, da je bila za ugotovljeni prekršek predpisana globa v višini 1.000 evrov, kar je glede na običajne globe za nepravilno parkiranje povzročilo precejšnje presenečenje in vprašanja med prizadetimi vozniki. Ob tem je težava tudi v tem, da je ročno zapisan del obvestila zelo težko oziroma praktično nemogoče razbrati. Iz zapisa zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri konkretni prekršek naj bi bil storjen, in na kateri določbi predpisa temelji globa v višini 1.000 evrov.
Obvestilo o prekršku FOTO: Zaslonski posnetek
Ker je na obvestilu navedeno, da je bilo izdano na podlagi osmega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1), smo Policijsko upravo Ljubljana zaprosili za pojasnilo, kateri konkretni predpis oziroma člen je bil podlaga za izrek oziroma določitev globe v višini 1.000 evrov. Policijo smo prosili tudi za dešifriranje oziroma prepis ročno zapisanega dela obvestila, saj zapis zaradi nečitljivosti ni razumljiv in zato prizadeti vozniki ne morejo jasno ugotoviti, kaj jim je bilo očitano. Zanimalo nas je tudi, ali je obvestilo, ki je bilo nameščeno na vozilu, že plačilni nalog oziroma odločitev o prekršku, ali gre zgolj za obvestilo v smislu osmega odstavka 57. člena ZP-1 ter kateri nadaljnji postopek lahko pričakujejo vozniki.
Odgovor Policijske uprave Ljubljana
Na naša vprašanja nam je Špela Škoporc, predstavnica za stike z javnostjo, odgovorila: »Glede vaših vprašanj pojasnjujemo, da so policisti Policijske postaje Kamnik 15. avgusta 2026 na območju Kamniške Bistrice izvajali poostren nadzor, tudi zaradi povečanega števila prijav in zaznanega parkiranja vozil v naravnem okolju. Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da je bilo več osebnih vozil parkiranih na gozdni vlaki, ki predstavlja naravno okolje v smislu Zakona o ohranjanju narave (ZON). Ugotovljeno je bilo, da navedena gozdna vlaka ni površina, namenjena parkiranju vozil, prav tako niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bilo parkiranje na tem mestu dovoljeno.«
Iz odgovora policije je tako razvidno, da je bila ključna okoliščina pri obravnavi vozil njihova lokacija. Policija je območje, na katerem so bila vozila parkirana, opredelila kot naravno okolje, pri čemer gozdna vlaka po njihovih ugotovitvah ni bila namenjena parkiranju. Policija nato pojasnjuje, katere določbe Zakona o ohranjanju narave urejajo vožnjo, ustavljanje in parkiranje v takšnem okolju. Škoporc je zapisala: »Prvi odstavek 28.b člena Zakona o ohranjanju narave določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti ali parkirati vozilo na motorni ali drug lasten pogon. Za naravno okolje se med drugim štejejo območja zunaj naselij, namenjena opravljanju kmetijske ali gozdarske dejavnosti, območja gozdnih cest in druga območja, ki niso namenjena prometu oziroma ustavljanju ali parkiranju motornih vozil.«
Pomembno vprašanje, ki se je pojavilo po namestitvi obvestil, je bilo tudi, ali je mogoče parkiranje na gozdni vlaki utemeljiti s tem, da se ta uporablja za dostop v gozd. Policija v odgovoru posebej poudarja, da sama narava oziroma namen gozdne vlake še ne pomeni, da je tam dovoljeno parkirati osebni avtomobil. »Pri tem poudarjamo, da zgolj dejstvo, da gre za gozdno vlako oziroma da se ta uporablja za dostop v gozd, še ne pomeni, da je na njej dovoljeno parkiranje osebnih vozil. Za dovoljenost parkiranja morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa Zakon o ohranjanju narave,« je pojasnila Škoporc.
Na Policijski upravi Ljubljana so pojasnili tudi konkretno pravno podlago, na kateri temelji obravnava voznikov, ter višino predpisane globe. »V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da so bili izpolnjeni znaki prekrška po 10. točki prvega odstavka 160.a člena Zakona o ohranjanju narave v povezavi s prvim odstavkom 28.b člena istega zakona. Za navedeni prekršek je za posameznika v četrtem odstavku 160.a člena ZON predpisana globa od 1.000 do 2.000 evrov.« S tem je policija pojasnila tudi razlog za znesek 1.000 evrov, ki je bil naveden na obvestilih. Šlo je torej za prekršek po Zakonu o ohranjanju narave in ne za običajen prekršek nepravilnega parkiranja.
Za parkiranje v naravnem okolju je predpisana globa od 1.000 do 2.000 evrov. FOTO: Simon Osolin/500px Getty Images
Policijo smo posebej prosili tudi za pojasnilo ročno zapisanega dela obvestila, ki ga zaradi nečitljivosti prizadeti vozniki niso mogli zanesljivo razbrati. Špela Škoporc je glede tega pojasnila: »Glede ročno zapisanega dela obvestila pojasnjujemo, da se zapis nanaša na kršitev 10. točke prvega odstavka 160.a člena ZON v povezavi s prvim odstavkom 28.b člena ZON, torej na parkiranje vozila v naravnem okolju v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave.«
Odprto je ostalo še vprašanje, kakšen pomen ima obvestilo, ki so ga vozniki našli pod brisalci. Zanimalo nas je namreč, ali je šlo že za plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku ali zgolj za obvestilo ter kaj lahko vozniki pričakujejo v nadaljevanju. Policija je odgovorila: »Obvestilo, ki je bilo nameščeno na vozilu, ni plačilni nalog oziroma odločba o prekršku, temveč obvestilo o prekršku, izdano na podlagi osmega odstavka 57. člena Zakona o prekrških. Nadaljnji postopek bo izveden skladno z določbami Zakona o prekrških.« Na koncu pa so na Policijski upravi Ljubljana izpostavili še širši namen takšnih določb. Kot poudarjajo, pri tovrstnem nadzoru ne gre zgolj za vprašanje, ali je vozilo pravilno parkirano, temveč predvsem za zaščito naravnega okolja. »Ob tem želimo poudariti, da namen tovrstnih določb ni zgolj urejanje parkiranja, temveč predvsem varovanje naravnega okolja pred škodljivimi vplivi motornih vozil, saj lahko njihova vožnja, ustavljanje in parkiranje povzročajo mehanske poškodbe tal in rastlinstva ter druge negativne vplive na naravno okolje.«
Kaj to pomeni za voznike?
Pojasnilo policije tako razkriva, da v konkretnem primeru ni šlo za globo po običajnih pravilih cestnega prometa oziroma za klasičen prekršek nepravilnega parkiranja. Ključna je bila ugotovitev, da so bila vozila parkirana na gozdni vlaki, ki jo policija obravnava kot naravno okolje v smislu Zakona o ohranjanju narave. Pomembna je tudi razlika med obvestilom, ki so ga vozniki našli pod brisalci, in plačilnim nalogom. Policija izrecno pojasnjuje, da nameščeno obvestilo ni plačilni nalog oziroma odločba o prekršku, temveč obvestilo o prekršku, izdano na podlagi osmega odstavka 57. člena Zakona o prekrških. Nadaljnji postopek bo izveden skladno z določbami Zakona o prekrških.
Primer iz Kamniške Bistrice obenem opozarja, da pri parkiranju na območjih v bližini priljubljenih planinskih izhodišč ni dovolj presoditi zgolj, ali vozilo ovira promet ali druge obiskovalce. Pomembno je tudi, ali je konkretna površina sploh namenjena parkiranju in ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za parkiranje v naravnem okolju določa zakon.
Za obiskovalce gora je zato najvarneje, da vozilo pustijo na urejenih in za to namenjenih parkirnih površinah ter se pred odhodom na pot pozanimajo o veljavnih pravilih na območju, ki ga obiskujejo. Posebej na območjih zavarovane narave je namreč lahko globa za parkiranje bistveno višja od globe, ki jo obiskovalci običajno povezujejo z nepravilnim parkiranjem.