Sadje in zelenjava bosta zaradi suše pod največjim cenovnim pritiskom. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ob vojnah na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, ki že tako dvigujeta cene goriva in gnojil, sta Evropo letos prizadeli tudi huda suša in vročina, ki sta uničili ali poškodovali velik del pridelkov. To pomeni, da bodo cene hrane v Evropi to jesen in zimo višje za 11,8 odstotka, na začetku leta 2027 pa še za dodatnih 4,8 odstotka, ocenjujejo ekonomisti ustanove Oxford Economics.
Oglas
Glede na analizo Oxford Economics so bile namreč svetovne cene dizelskega goriva julija medletno višje za 36 odstotkov, deloma zaradi motenj v Hormuški ožini, medtem ko naj bi se cene gnojil letos zvišale za 22 odstotkov. Dodatno pa na ceno hrane vpliva tudi vojna v Ukrajini. Žita predstavljajo četrtino svetovnega indeksa cen hrane, Rusija in Ukrajina pa skupaj zagotavljata nekaj manj kot 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice in več kot deset odstotkov koruze, je za Euronews dejal višji ekonomist pri Oxford Economics Tomaš Dvorak.
Napadi na ruska in ukrajinska pristanišča, nakladalne objekte in plovila kot tudi otežen prevoz pošiljk žita ob Črnem in Azovskem morju bi lahko vplivali na 86 milijonov ton letne izvozne zmogljivosti žita – 52 milijonov ton iz Rusije in 34 milijonov ton iz Ukrajine. To pomeni skoraj 17 odstotkov svetovnega izvoza žit.
FAO že nekaj časa svari pred zviševanjem cen
Organizacija ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je tudi sama že posvarila pred novim valom podražitve hrane, je na začetku meseca objavila, da so se svetovne cene hrane julija zvišale. Skupni indeks košarice osnovnih prehrambnih izdelkov, ki ga izračunava FAO, se je v preteklem mesecu v medletni primerjavi povzpel za en odstotek, pri čemer so se cene žit zvišale za 6,9 odstotka, cene rastlinskega olja pa za 17,3 odstotka. Svetovni indeks cen hrane Oxford Economics medtem spremlja cene surovin, zato dvig ne pomeni neposrednega dviga cen na drobno. Predvideni 11,8-odstotni dvig za letos denimo ostaja pod 14,2-odstotnim porastom iz leta 2022.
Pod največjim pritiskom je pšenica, ki je kultura, ki potrebuje največ gnojil. Foto: BoBo
Dvorak ocenjuje, da bodo pri dvigu cen najbolj na udaru rastlinski pridelki – žita, sadje in zelenjava – ter mlečni izdelki, saj suša in vročina močno vplivata ravno na njihovo pridelavo in predelavo. Posledično bodo dražji denimo kruh, sir, vino in olje, medtem ko se pri mesu to ne bo tako poznalo. Da bi bilo lahko kratkoročno glede mesa gibanje celo obratno, je pred dnevi za Radio Slovenija dejal tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Kmetje namreč zaradi velikega pomanjkanja krme že razmišljajo o prodaji živali. “Strah nas je, kaj bo, če bodo kmetje začeli čez eno leto prodajati osnovne črede. Takrat bo verjetno v tej regiji, ne samo v Sloveniji, začelo zmanjkovati govedine. Verjetno bi se takrat to lahko bistveno bolj poznalo kot jutri,” meni Podgoršek.
Hrana v Evropi se bo podražila
Največji pritisk je na pšenico
Pod največjim pritiskom je sicer pšenica, ki je kultura, ki potrebuje največ gnojil. Ta naj bi se v letošnjem tretjem četrtletju na medletni ravni podražila za 36 odstotkov, na 6,92 dolarja za 30 litrov, so sporočili raziskovalci Oxford Economics.
Dvorak meni, da bo vpliv cen na sveže pridelke, predvsem sadje in zelenjavo, hiter in ga bodo potrošniki verjetno občutili v dveh do treh mesecih, kar pomeni med oktobrom in novembrom. Pri predelani hrani pa se največji učinek na cene v trgovinah pričakuje v približno šestih do devetih mesecih, torej med februarjem in majem 2027.
V Sloveniji jo je letošnje leto posebno slabo odnesla koruza. Foto: BoBo/Žiga ŽIvulović
Letina žit v Evropi občutno slabša kot lani
Evropsko združenje trgovcev z žiti Coceral je po vročinskih valovih, ki so prizadeli celotno Evropo, julija objavilo posodobljeno napoved skupnega pridelka žita v 27 članicah EU-ja in Združenem kraljestvu. Napoved je z 295,5 milijona ton zmanjšalo na 286,6 milijona ton, kar je občutno manj od lani pridelanih 310 milijonov ton žit. V Nemčiji bo denimo letošnji pridelek žit zaradi suše in vročine z nekaj manj kot 42 milijoni ton v medletni primerjavi manjši za sedem odstotkov, so pred dnevi ocenili v nemškem združenju kmetov DBV.
Da ekstremni vremenski dogodki niso več le dodatna motnja na trgu hrane, pač pa glavni dejavnik rasti cen, je v nedavni analizi ugotovil tudi izvršni direktor organizacije We don’t have time Ingmar Rentzhog, je za Radio Slovenija poročala Špela Novak. Zaradi suše v letih 2022 in 2023 se je oljčno olje v Španiji in Italiji podražilo za 50 odstotkov.
Po ocenah OECD-ja je okrog 40 odstotkov vseh kopenskih površin na svetu podvrženih vse pogostejšim in intenzivnejšim sušam, izgube zaradi suš pa se bodo po njihovih projekcijah v prihodnjih desetih letih povečale za 35 do 110 odstotkov – tudi zaradi dejstva, da je možnost prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu z namakanjem in novimi sortami omejena.
Zaradi suše in vročine je tudi travnate krme letos v Sloveniji (pre)malo, zato kmetje ponekod že razmišljajo o zmanjšanju črede. Foto: BoBo
Vpliv el niña posreden, a občuten
Ekonomist za kmetijske surovine pri Oxford Economics Jed Cartledge opozarja, da bi se cene lahko zvišale tudi bolj od napovedi, saj so posledice dogajanja v Črnem morju še vedno prisotne, močen vremenski pojav el niño pa predstavlja tudi tveganje za pridelke zunaj Evrope.
“Na naše območje res nima toliko vpliva, na južno poloblo ter tropsko območje pa kar bistveno. Posredno bi lahko imeli dodatne probleme zaradi tega,” je pred dnevi v radijski oddaji Studio ob 17.00 pojasnil vremenoslovec Anže Medved z Agencije za okolje.
Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Frank Elderson je ob tem za Guardian posvaril, da tveganja zaradi podnebne krize dolgoročno vodijo tudi v finančno nestabilnost – če namreč uničujemo naravo, s tem uničujemo temelje, od katerih so odvisna naša gospodarstva.
Posledice podnebne krize so izziv tudi za zavarovalnice. Te v najbolj ogroženih regijah zvišujejo premije, je Radio Slovenija povzel portal Politico, ponekod tako visoko, da je zavarovanje praktično nemogoče skleniti.
O vplivu suše na ceno hrane in električne energije
Oglas