Mytilus. Foto: Borut Furlan/YouSea
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V gojitvenem območju in ribolovnem rezervatu pri Seči se nahaja Morska oaza, kjer Zavod YouSea razvija pristope trajnostne večtrofične akvakulture ter spremlja naseljevanje in razvoj morskih združb. Po podvodnih strukturah Morska oaza Piran in Cladocora sta bili letos postavljeni še Neptun in Mytilus, ki sta tako postali del raziskovanja rešitev, ki bi lahko prispevale k bolj odpornemu in trajnostnemu gojenju morskih organizmov v spreminjajočih se razmerah Jadranskega morja.
Oglas
Struktura Neptun je ime dobila po rimskem bogu morja in blagovni znamki namakalnih sistemov. Njena oblika spominja na morskega ježka: sestavlja jo stabilen polkrožni podstavek s premerom 1,42 metra, na katerega so pritrjene snemljive palice oz. “bodice”, dolge od tri do pet metrov. Te so izdelane iz različnih materialov, med drugim iz železa, bambusa, lovorja in akacije. To bo Zavodu YouSea omogočilo primerjavo vpliva različnih materialov na pritrjevanje in dinamiko naseljevanja morskih organizmov. Snemljiva zasnova hkrati omogoča lažje pregledovanje, vzdrževanje, vzorčenje in znanstveno spremljanje razvoja organizmov.
“Neptunova posebnost je tudi v tem, da zaseda razmeroma majhno površino morskega dna, dolge bodice pa hkrati zagotavljajo veliko dodatne površine za pritrjevanje in naseljevanje morskih organizmov in veliko zavetji,” je pojasnila Irena Fonda, direktorica in ustanoviteljica Zavoda YouSea.
Neptun. Foto: Borut Furlan/YouSea
Mytilus preverja, ali bi gojenje klapavic globlje pod morsko gladino izboljšalo njihovo preživetje v obdobjih poletne vročine
Četrta struktura, Mytilus, je dobila ime po sredozemski klapavici (Mytilus galloprovincialis), eni pomembnejših filtratorskih vrst v slovenskem morju in indikatorju stanja morskega okolja. Struktura je bila razvita v okviru projekta TEAMFORADRIS, v katerem raziskovalci med drugim preučujejo dejavnike, povezane z množičnimi pogini klapavic, ter iščejo možne rešitve za njihovo gojenje v razmerah, ki jih vse bolj zaznamujejo visoke temperature morja ter pritiski plenilcev in invazivnih vrst.
Mytilus je podvodna gojitvena struktura v obliki kocke, ki v dolžino meri 4,2 metra. Sestavljena je iz železnih nosilnih palic, na katere so pritrjene snemljive vrvi, mrežice, košare in druge nosilne enote, namenjene pritrjevanju in rasti klapavic ter drugih morskih organizmov. Ker je posamezne elemente mogoče po potrebi premikati, odstranjevati, zamenjati ali nadgrajevati, lahko strukturo prilagajajo različnim raziskovalnim ciljem, vrstam organizmov in razmeram v morskem okolju.
Mytilus. Foto: Borut Furlan/YouSea
Pomembna razlika v primerjavi z običajnimi načini gojenja klapavic je globina. Mytilus namreč leži na morskem dnu, približno 12 metrov pod vodno gladino, medtem ko se klapavice pri običajnih načinih gojenja praviloma gojijo na vrveh oziroma v visečih mrežicah ali “reštah”, pritrjenih na plovke bližje površini. Prav površinski sloji morja so poleti najbolj izpostavljeni segrevanju, visoke temperature pa predstavljajo enega pomembnih dejavnikov, povezanih s pogini klapavic. Z novo strukturo bodo tako preverjali, ali bi gojenje klapavic globlje pod morsko gladino, kjer so temperaturne razmere v poletnih mesecih lahko ugodnejše in stabilnejše kot bližje površini, izboljšalo njihovo preživetje v obdobjih poletne vročine.
Mytilus je tako pilotna struktura za preizkušanje drugačnih pristopov k podvodnemu gojenju, ki bi lahko v prihodnosti prispevali k prilagajanju akvakulture na segrevanje morja.
Neptun. Foto: Borut Furlan/YouSea
Trenutno v primeru Morske oaze še ne gre za klasično proizvodno gojenje in pobiranje organizmov
Morska oaza je bila zasnovana z namenom razvoja in raziskovanja pristopov trajnostne večtrofične akvakulture. Ker v velikem delu slovenskega morja prevladuje mehko, muljnato dno, je naravne trdne podlage, na katero se lahko pritrdijo številni morski organizmi, razmeroma malo.
Podvodne strukture v Morski oazi zato zagotavljajo dodatne trdne površine za naseljevanje, njihova razgibana oblika pa ustvarja tudi različna zavetja in mikrohabitate za morske organizme. Z novima pridobitvama se možnosti primerjalnega raziskovanja v Morski oazi še širijo, saj lahko spremljajo vpliv različnih oblik, materialov in načinov gojenja na naseljevanje organizmov ter razvoj morskih združb, obenem pa raziskujejo njihov potencial za ohranjanje biotske pestrosti in razvoj bolj odpornih in trajnostnih oblik marikulture.
Prva struktura, Morska oaza Piran, po 11 mesecih. Foto: Borut Furlan/YouSea
Trenutno v primeru Morske oaze še ne gre za klasično proizvodno gojenje in pobiranje organizmov. Tisti, ki se na strukture naselijo naravno ali jih nanje namestijo za gojenje, postanejo del spreminjajočega se podvodnega ekosistema. S spremljanjem njihove rasti, preživetja, medsebojnih odnosov in sprememb skozi čas pridobivajo znanje o tem, kako bi lahko takšne podvodne strukture v prihodnje uporabljali za trajnostno gojenje morskih organizmov. Podoba struktur se skozi čas nenehno spreminja, vsi naravni odnosi med organizmi na različnih prehranskih ravneh pa raziskovalcem pomagajo razumeti, kako se morske združbe razvijajo in odzivajo na spremembe v morskem okolju.
Druga struktura, Cladocora, devet mesecev po postavitvi. Foto: Borut Furlan/YouSea
“Verjamemo, da je podpora trajnostnim projektom najbolj smiselna takrat, ko odpira prostor za nova znanja, raziskovanje in iskanje rešitev za prihodnost,” je dejal Samo Kupljen, direktor podjetja Bauhaus Slovenija, Hrvaška, Bolgarija in Srbija, ki kot partner Zavoda YouSea že od samega začetka sodeluje pri razvoju projekta. Obenem je poudaril pomembnost skrbi za okolje in ohranjanje biotske raznovrstnosti, pa tudi prispevanje k boljšemu razumevanju in ohranjanju slovenskega morja.
Oglas