Po objavi zapisa Oriane Girotto na Facebooku in članka, ki smo ga o tem objavili v Slovenskih novicah, smo na Mestno občino Ljubljana naslovili vprašanja o razmerah v središču prestolnice. Zanimalo nas je, kako na občini ocenjujejo trenutno stanje in ali opažajo, da so težave v zadnjem času pogostejše, katere konkretne ukrepe MOL izvaja oziroma načrtuje ter kako odgovarjajo občanom, ki menijo, da so nekateri deli središča zaradi takšnega dogajanja postali manj varni in prijetni.
Vprašanja so se nanašala na opozorila glede brezdomstva, uživanja alkohola in drog, odvrženih igel, uriniranja na javnih površinah vpričo otrok in staršev, smeti ter drugega neprimernega vedenja na javnih površinah. Zdaj smo odgovor prejeli. Pripravili so ga Oddelek za zdravje in socialno varstvo MU MOL, Mestno redarstvo MU MOL ter JP Voka Snaga, na občini pa so zaradi več izpostavljenih tematik odgovore smiselno razporedili v več tematskih sklopov.
Na Mestni občini Ljubljana pravijo, da so s problematiko posameznih oblik neprimernega oziroma nesprejemljivega vedenja na javnih površinah v središču mesta seznanjeni in jo redno spremljajo. Ob tem pa poudarjajo, da težko podajo oceno, da je navedena problematika v zadnjem obdobju pogostejša oziroma da je v porastu. »Ocenjujemo, da je problematika zaradi koncentracije pojavov na določenih lokacijah, večje obiskanosti mestnega središča in večje pozornosti javnosti bolj opazna. Na podlagi naših opažanj pa ne moremo zaključiti, da gre za splošno povečevanje tovrstne problematike v središču Ljubljane,« odgovarjajo.
Na izpostavljenih lokacijah v mestnem središču Mestno redarstvo izvaja nadzore in ob zaznanih kršitvah ukrepa v okviru svojih zakonskih pooblastil. Nadzori potekajo tudi v sodelovanju s Policijo in varnostno službo, ki deluje na razglašenih varovanih območjih. Sočasno potekajo aktivnosti na področju vzdrževanja in čiščenja javnih površin, ki jih v Ljubljani izvaja JP VOKA-SNAGA. Pristojne službe tako skrbijo za odstranjevanje odpadkov in odvrženih injekcijskih igel ter za čiščenje bolj obremenjenih lokacij. Na občini ob tem poudarjajo, da Mestni redarji ukrepajo zgolj v primerih kršitev, za katere so pristojni v okviru svojih zakonskih pooblastil. »Prekrški in kazniva dejanja, povezana s preprodajo in uporabo prepovedanih drog, so v pristojnosti policije,« pojasnjujejo.
Občane razumejo, a poudarjajo razliko med občutkom in objektivno varnostjo
Na vprašanje, kako odgovarjajo občanom, ki menijo, da so nekateri deli središča zaradi takšnega dogajanja postali manj varni in prijetni, na MOL odgovarjajo, da njihove pomisleke razumejo in jih jemljejo resno. »Zavedamo se, da lahko določena ravnanja posameznikov, zlasti uživanje prepovedanih drog na javnih površinah, nedostojno vedenje, uriniranje ter druga ravnanja, ki posegajo v urejenost javnih površin, pri občanih povzročajo nelagodje ter vplivajo na njihov občutek varnosti,« pravijo.
Ob tem poudarjajo, da je treba razlikovati med občutkom varnosti in objektivno oceno varnostnih razmer. »Na podlagi razpoložljivih podatkov in ocen Policije Ljubljana ostaja varno mesto. Prizadevamo si, da bo takšna ostala tudi v prihodnje,« odgovarjajo.
Zasvojenost z drogami: Ljubljana podpira programe zmanjševanja škode
FOTO: Leon Vidic/Delo
Na MOL se zavedajo tudi problematike zasvojenosti z nedovoljenimi drogami. Kot pojasnjujejo, Ljubljana kot največje urbano središče privablja odvisnike iz različnih krajev Slovenije, saj omogoča lažji dostop do različnih storitev. Občina zato podpira številne programe zmanjševanja škode. »Sofinanciramo delovanje dnevnih centrov, edine varne hiše za aktivne uporabnice prepovedanih drog, ki so žrtve nasilja v Sloveniji, ter druge programe, ki uporabnicam in uporabnikom zagotavljajo zdravstveno svetovanje, terensko delo, distribucijo sterilnega pribora, možnost osebne higiene, prenočevanja in druge oblike podpore,« pojasnjujejo.
V okviru Zdravstvenega doma Ljubljana deluje tudi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog. Na MOL so podprli tudi vzpostavitev programa varne sobe ter načrtovano izgradnjo novega ZD Metelkova, kjer bo center v prihodnje deloval v sodobnejših prostorih. Občina skupaj z javnimi podjetji zagotavlja tudi redno odstranjevanje uporabljenih pripomočkov za injiciranje drog in drugih odpadkov, ki ostajajo na javnih površinah.
Prav zaradi povečanega števila oseb, ki se zadržujejo na javnih površinah in so moteči za okolico, MOL že več let naroča okrepljeno terensko delo. Namen tega dela je priti v stik z osebami, ki se zadržujejo na javnih površinah in se moteče vedejo. Terenski delavci na različnih lokacijah po mestu nudijo svetovanje, pomoč pri urejanju dokumentov, spremstvo na različne institucije, največkrat center za socialno delo, pomoč pri izpolnjevanju različnih vlog, med drugim za nujne bivalne enote in uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ter razdeljujejo higienske pripomočke.
Na občini opozarjajo tudi na program Varne sobe. »V lanskem letu je Ministrstvo za zdravje na javnem razpisu podprlo izvedbo programa Varne sobe v Ljubljani, ki je trenutno v fazi izvajanja. Po našem mnenju bo program Varna soba prispeval k zmanjšanju pojavljanja uporabe nedovoljenih drog na javnih površinah ter posledično zmanjšal število uporabnikov, ki nedovoljeno drogo uporabljajo na ulicah in drugih javnih mestih v mestu.«
Brezdomstvo: novi bivanjski center na Poljanski cesti
FOTO: Črt Piksi
Pomemben del odgovora MOL se nanaša tudi na brezdomstvo. V Ljubljani ob podpori s sredstvi MOL, v nekaterih primerih tudi v prostorih MOL, delujejo številni socialnovarstveni programi, namenjeni različnim socialno najbolj ranljivim skupinam ljudi. Skrajno socialno izključenim in brezdomnim so v Ljubljani na voljo programi za temeljno oskrbo, med drugim hrana, obleka, higienska oskrba in prenočišče oziroma zavetišče.
Na voljo so tudi nizkopražni programi dnevnih centrov, ki nudijo strokovno podporo pri reševanju večplastnih individualnih stisk in težav, skupinske aktivnosti in terensko delo. Poleg tega obstajajo programi nastanitvene podpore v stanovanjih ter kontinuirano svetovalno terensko delo. To je namenjeno predvsem umirjanju in preprečevanju konfliktov ter svetovalnemu delu z uličnimi brezdomci oziroma socialno ranljivimi osebami, ki zaradi različnih okoliščin, ne nujno brezdomstva, veliko časa preživijo na javnih površinah oziroma se tam moteče vedejo. »Intenzivno terensko delo poteka na različnih lokacijah po centru mesta, od ponedeljka do petka, med 10. in 21. uro, izvajajo ga različne nevladne organizacije, njihovo delo pa koordinira Društvo Kralji ulice,« pojasnjujejo na MOL.
Nov objekt naj bi zmanjšal najbolj vidne oblike brezdomstva
Od konca letošnjega poletja dalje bo brezdomnim v Ljubljani na voljo tudi nov bivanjski center na Poljanski cesti. Na občini ga opisujejo kot prvi namenski, skrbno načrtovan objekt z dostojnimi nastanitvenimi kapacitetami. Polovico objekta bodo zasedale samostojne bivalne enote, v njem pa bodo tudi prostori za higiensko oskrbo, prehrano in dnevne aktivnosti. »Pričakujemo, da bo razpoložljivost novih, neposredno dostopnih in dokaj zasebnih nastanitvenih kapacitet zmanjšala prav javnosti najbolj vidne oblike brezdomstva ter prispevala tudi k zmanjšanju primerov prenočevanja v večstanovanjskih blokih, o katerih poročajo stanovalci,« odgovarjajo.
Na MOL obenem poudarjajo, da se ukrepi in aktivnosti, ki jih občina, njeni zavodi in podjetja zagotavljajo bodisi prek sofinanciranja bodisi neposredno, izvajajo na javnih površinah in v prostorih, kjer potekajo sofinancirani socialnovarstveni programi. Ob koncu odgovora pa izpostavljajo, da brezdomstva ni mogoče reševati zgolj na lokalnem nivoju. »Nujni so sistemski ukrepi na državni ravni. Strategija za preprečevanje in končanje brezdomstva v Sloveniji, ki je bila javnosti predstavljena marca lansko leto, predstavlja strokovno utemeljeno podlago za začetek sistemskih premikov na tem področju, a žal ni v veljavi.«
Čistoča: težava tudi odlaganje odpadkov poleg zbiralnic
MOL je odgovoril tudi na vprašanja, povezana s čistočo javnih površin. Na občini pravijo, da ostajajo zavezani premišljenemu razvoju mestnega središča v skladu z dolgoročno vizijo Ljubljane kot varnega, odprtega in kakovostnega urbanega prostora. Čeprav večina uporabnikov odpadke pravilno ločuje in odlaga v zbiralnice, se po njihovih navedbah še vedno pojavljajo posamezniki, ki odpadke odlagajo poleg zbiralnic oziroma ne spoštujejo navodil za uporabo. »Takšno ravnanje povzroča neurejen videz in neprijeten vonj, hkrati pa meče slabo luč na vse odgovorne uporabnike, ki ravnajo skladno z Odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana,« odgovarjajo.
Ob tem poudarjajo, da vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem pomembno prispeva k urejenosti javnega prostora in kakovosti bivanja v mestu. »Dolgoročna rešitev je tako v kombinaciji rednega čiščenja, nadzora ter predvsem odgovornega in doslednega ravnanja uporabnikov.«
K večji ozaveščenosti prebivalcev občina prispeva tudi z družbeno odgovorno kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto, s katero poudarjajo, da lahko vsak posameznik prispeva k čistejšemu, varnejšemu in prijetnejšemu življenju v mestu. Pomemben del prizadevanj je tudi spodbujanje trajnostnega ravnanja. Z različnimi ukrepi in ozaveščevalnimi aktivnostmi prebivalce spodbujajo k zmanjševanju količine odpadkov, pravilnemu ločevanju, ponovni uporabi ter odgovorni rabi javnega prostora.
»Prepričani smo, da je dolgoročna urejenost mesta tesno povezana s trajnostnim načinom življenja, zato temu področju namenjamo posebno pozornost,« zaključujejo na Mestni občini Ljubljana.