Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal novo fazo vojne proti Iranu in jo poimenoval gospodarski »dan D«. Dva dni zatem, ko je ne krivemu ne dolžnemu Omanu zaradi dogovarjanja s Teheranom o odprtju vzporednega trgovskega koridorja v Hormuški ožini, je grožnje – tokrat ekonomske in politične – usmeril tudi proti državam, ki sodelujejo z Iranom ali pa so zaveznice islamske republike. V mislih je imel predvsem Kitajsko in Indijo.
V ponedeljek se je izteklo 60 dni od podpisa memoranduma med ZDA in Iranom. V tem času bi morali državi uskladiti dokončne pogoje mirovnega dogovora, a se to zaradi obnovljenih ameriških letalskih napadov in iranskih povračilnih ukrepov, predvsem pa zaradi kaosa v Hormuški ožini, kjer promet ni popolnoma zastal (v sredo je ožino preplulo devet tovornih ladij), ni zgodilo. Ker iranski režim ni popustil pod stalnimi ameriškimi pritiski (ZDA so nenehno kršile dogovor iz Ženeve), se je Donald Trump, ki v tej vojni, ki jo je začel na pobudo Izraela, nikakor noče biti poraženec, odločil, da bo proti že tako ekonomsko oslabljenemu Iranu (87-odstotna inflacija, 130-odstotni dvig cen hrane, rekordna brezposelnost, pomanjkanje goriva …) uvedel nove sankcije. S tem si želi geostrateško izgubljeni ameriški predsednik vodstvo islamske republike prisiliti k predaji. A vse kaže, da je to le še ena njegova velika zabloda.