Stevanović je ob odzivu na peticijo in zdaj še predlog za posvetovalni referendum o njegovem odstopu dejal, da se predsednik DZ-ja se imenuje in razrešuje v DZ-ju s 46 glasovi poslancev. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

Stevanović je ob odzivu na peticijo in zdaj še predlog za posvetovalni referendum o njegovem odstopu dejal, da se predsednik DZ-ja se imenuje in razrešuje v DZ-ju s 46 glasovi poslancev. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo



Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

“V opoziciji danes vlagamo pobudo za posvetovalni referendum s čisto preprostim vprašanjem – naj ljudje sami povedo, ali so za to, da se predčasno razreši predsednik državnega zbora Zoran Stevanović,” je v izjavi za medije dejal poslanec Svobode Matej Grah, ki ocenjuje, da je pri delovanju Zorana Stevanovića jasno vidno, da krši ustavo, integriteto in s tem tudi ruši ugled DZ-ja.

Oglas

Grah je ob tem spomnil na sredino izjavo Zorana Stevanovića za eno od televizij, da spletne peticije o tem, da bi moral odstopiti, ne gre primerjati z volilno podporo, kjer “ljudje na volišča pridejo z osebnim dokumentom, izpolnijo glasovnico, na koncu pa rezultat štejejo usposobljeni na Državni volilni komisiji (DVK)”. “Da, gospod Stevanović, dajmo ljudem glasovnico, moč in poglejmo, kaj bodo rekli uradno, pod okriljem DVK-ja,” je ob tem dejal Grah. “Zavedamo se, da posvetovalni referendum ni zavezujoč, je pa politično sporočilo. Zato smo pripravljeni počakati z glasovanjem DZ-ja o predlogu o razrešitvi Stevanovića na rezultat takega referenduma,” je še dodal. Predlog o razrešitvi Stevanovića je namreč omenjeni opozicijski trojček v DZ vložil konec julija.


V strankah Svoboda, SD in levica menijo, da so ravnanja predsednika DZ-ja v nasprotju z ustavo, zakonodajo in načelom integritete ter da resno ogrožajo ugled in delovanje parlamenta. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

V strankah Svoboda, SD in levica menijo, da so ravnanja predsednika DZ-ja v nasprotju z ustavo, zakonodajo in načelom integritete ter da resno ogrožajo ugled in delovanje parlamenta. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

Poslanec SD-ja Damijan Bezjak Zrim je ob tem dejal, da je stranka Resni.ca “samooklicana stranka, ki govori, da ona verjame samo ljudem in dela za ljudi”. “Zdaj imajo poslanci Resni.ce priložnost, da izglasujejo ta referendum in da vidijo, kaj imajo ljudje povedati,” je poudaril. Predsednik DZ-ja po njegovih navedbah sicer “ne verjame v peticije, ki mu seveda niso v plus, tiste, ki ga podpirajo, bi pa podprl”. Ocenil je, da Stevanović podobno deluje tudi pri upoštevanju poslovnika DZ-ja. “Ko mu koristi, ga uporablja, ko mu pa ne koristi, pa žali kolegice poslanke in ga krši,” je dejal Bezjak Zrim.

Sokoordinatorica in poslanka Levice Asta Vrečko je dejala, da si je Stevanović kot predsednik stranke Resni.ca in kot predsednik DZ-ja “zgolj v teh nekaj mesecih nakopal več afer, več nedemokratičnih ravnanj kot marsikateri, da ne rečem, vsi predsedniki DZ-ja pred njim”. Poudarila je predvsem to, da je glasoval proti dnevnemu redu, na katerem bi DZ ustanovil preiskovalno komisijo o Black Cubu.

“Njegovo obnašanje, kršenje poslovnika, žaljiv odnos do poslank, pa tudi njegovo vodenje ne dosegajo demokratičnih standardov in tistih standardov vsaj minimalne spodobnosti, ki bi jo moral na tej funkciji takšen človek zastopati,” je prepričana Vrečko, ki je ob tem znova omenila tudi to, da Stevanović zavlačuje z ukrepanjem zoper “najbolj prevarantskega poslanca v zgodovini” Borisa Mijiča.

Stevanović: Taka oblika posvetovalnega referenduma je farsa
Informacijski pooblaščenec sprožil postopek

Informacijski pooblaščenec je zoper upravljavca spletne strani s peticijo za odstop predsednika državnega zbora uvedel inšpekcijski postopek. Prejeli so več prijav zaradi zbiranja osebnih podatkov. Preverili bodo zakonitost obdelave in hrambe podatkov, poroča TV Slovenija.

Pol ure pred izjavo za javnost opozicijskega trojčka je predsednik DZ-ja Stevanović v izjavi za javnost komentiral številne različne teme, tudi napoved posvetovalnega referenduma o tem, ali je primeren za opravljanje funkcije predsednika DZ-ja. “Jasno je, kako se predsednik državnega zbora imenuje in taka oblika posvetovalnega referenduma je farsa,” je dejal. “Si predstavljate, da neka močna stranka, kot je SDS, predlaga posvetovalni referendum, ali se ljudje strinjajo s tem, da Golob odstopi z mesta poslanca? Absolutno bi zmagali na tem referendumu, ampak skoraj gotovo je, da on zaradi tega ne bo odstopil. Samo malo zamenjajte vloge,” je dodal.



Sorodna novica
Brejc ustavil zbiranje podpisov za odstop Stevanovića zaradi več tisoč podpisov iz Izraela in Indije

Novinarji so Stevanovića povprašali tudi za komentar zdaj že ustavljene peticije, ki jo je sprožil nekdanji politik in vidni član SDS-a Miha Brejc. Peticija, ki je bila po navedbah Brejca ustavljena zaradi nenadnega vnosa več tisoč podpisov iz Izraela in Indije, je pozivala k odstopu Stevanovića zaradi očitkov o protiustavnem ravnanju in zaradi dogajanja v zvezi z dvema preiskovalnima komisijama DZ-ja, ki že lep čas nista ustanovljeni, ker večina v državnem zboru ni izglasovala dnevnega reda.

Stevanović vztraja pri stališču, da ni storil ničesar protiustavnega, da parlament vodi zakonito in v skladu s poslovnikom. “Tako bo ostalo tudi naprej do aprila 2030,” je napovedal. Zbiranje podpisov je označil kot jalovo početje in preusmerjanje pozornosti. “Do mene prihajajo raznorazne informacije, ki mi dajo slutiti, zakaj prihaja do preusmerjanja pozornosti. Še enkrat, predsednice države ne obsojam za nič, ampak vemo, da se je pojavil neki rep v tej zgodbi, ki se imenuje gospod Jeglič, ki je absolutno povezan z gospodom Brejcem,” je izjavil predsednik DZ-ja.


Če bi ljudi vprašali o dveh

Če bi ljudi vprašali o dveh “najpomembnejših ali znanih imenih v politiki”, premierju Janezu Janši in Golobu, bi vsi, ki ju ne podpirajo, na takem referendumu ali spletni peticiji glasovali proti enemu od njiju, je ocenil Stevanović. “To ne more biti jasen kriterij za to, ali bo kdo odstopil ali ne,” je prepričan. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

Peticija proti Stevanoviću “skrpucalo”, peticija v njegovo podporo “profesionalna”

Podal je tudi svoj pogled na razliko med t. i. Brejčevo peticijo in protipeticijo, ki se zavzema za njegov obstanek na položaju. Brejčeva peticija je po Stevanovićevih besedah narejena s prevaro, saj jo lahko “napolnijo podpisi botov lažnih profilov, ali pa en človek s tisočimi profili”. Pri protipeticiji pa je Stevanović zagotovil, da gre za dvojno preverjanje identitete, za peticijo, ki upošteva GDPR, zakon o varstvu osebnih podatkov, ki dovoljuje glasovanje z enega IP-naslova. “Gre za resno, popolnoma profesionalno narejeno peticijo, v nasprotju s tistim skrpucalom,” je še komentiral Stevanović.

Poudaril je, da se to ne more primerjati z volitvami, kjer človek pride na volilno mesto in se izkaže z dokumentom: “Take stvari so jalove in seveda jih nihče v politiki ne bo upošteval. Da se potrdi poslanec, obstaja dan, ki se mu reče volilni dan, in volitve določajo, kdo bo poslanec. Da bo nekdo predsednik državnega zbora, je imenovan s 46 glasovi poslancev v tem parlamentu, razrešen je lahko s 46 glasovi. Vse preostalo je popolnoma brez zveze, farsa, maltretiranje ljudi in norčevanje iz vseh ljudi.”

Stevanović meni, da gre pri pozivu k sklicu SNAV-a le za politični boj

Stevanović je v okviru izjave komentiral tudi poziv predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, naj premier Janez Janša skliče sejo Sveta za nacionalno varnost (SNAV) zaradi navedb opozicije zaradi predsednice republike Nataše Pirc Musar in vprašanja stikov z Rusi. Stevanović ocenjuje, da morajo sume glede tega preiskati pristojne službe, od obveščevalno-varnostne agencije Sova, policije in drugih pristojnih služb.

Poziv k seji Sveta za nacionalno varnost tako vidi predvsem kot politični boj med dvema strankama, očitki pa so po njegovem mnenju preveč resni, da bi potekali na političnem bojišču. Informacij o morebitnem sklicu seje SNAV-a sicer nima, če bo sklicana in bo nanjo vabljen, pa se je bo udeležil. Če bi bili na SNAV-u predstavljeni podatki, ki bi lahko služili za to, da se očitki raziščejo, je “prvi za to”, je dejal Stevanović. Meni sicer, da zadeve niso tako resne, kot se predstavljajo v javnosti, ampak da gre le za preusmerjanje pozornosti z resnih tem.



Sorodna novica
Golob Janšo poziva k sklicu Sveta za nacionalno varnost. Sklicana tudi seja Knovsa.

Primernejše mesto za pogovor o teh očitkih se mu zdi komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki je sklicana za prihodnji teden. Na njej naj bi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) predstavila informacije glede morebitnega vpliva tretjih držav, predvsem Rusije in Izraela, na suverenost in nacionalno varnost Slovenije. Predvsem glede afere Black Cube pa je dejal, da si želi, da bo tudi preiskovalna komisija v DZ-ju čim prej potrjena. “Mi si želimo, da se te stvari raziščejo, ampak smo prepričani, da obstajajo institucije, ki bi se s takimi stvarmi morale ukvarjati,” je sklenil Stevanović, ki je dejal tudi, da predsednice republike Nataše Pirc Musar ne bo obsojal “na prvo žogo”.

Poslanec in generalni sekretar Svobode Matej Grah je sicer v izjavi opozicijskega trojčka ob napovedi pobude za posvetovalni referendum dejal, da je poziv k sklicu seje SNAV-a sledil “zaradi politikantstva poslancev SDS-a, ki vsepovprek obtožujejo predsednico republike, da naj bi bila ruska vohunka”. Na SNAV pa bi po njegovem mnenju morali dodati še eno točko, in sicer “veliko željo predsednika DZ-ja, da obišče Moskvo”. “Če želi obiskati Moskvo, je zagotovo bil v stiku s kakšnimi predstavniki iz Rusije. Ali to vpliva na suverenost naše države ali so to dogovorjeni stiki, naj o tem presodi SNAV. Zato je,” je dodal.

Pravni vidik tovrstnega referenduma

Je takšen posvetovalni referendum sploh dopusten? Ustavna pravnica Bruna Žuber meni, da je to kompleksno vprašanje. S takšnim primerom se srečujemo prvič. “Hipotetično je mogoče, da bo takšna odločitev sprejeta, da bo referendum razpisan. V tem primeru pa seveda ni mogoče izključiti, da bo pozneje takšen odlok o razpisu posvetovalnega referenduma presojan na ustavnem sodišču,” je povedala za TV Slovenija.

Oglas