Pred 40 leti je Slovenijo prizadel eden najmočnejših in najbolj uničujočih tornadov v njeni zgodovini, za katerega so ocenili, da je veter v vrtincu dosegal tudi do 360 kilometrov na uro. V soboto, 23. avgusta 1986, je začel svojo rušilno pot na območju Hotedršice v občini Logatec in jo končal pri Tomišlju na Ljubljanskem barju. Na več deset kilometrov dolgi poti je za seboj puščal uničena ostrešja, porušene zidove, podrte kozolce in polomljena drevesa. Med najbolj prizadetimi objekti je bila takrat nova osnovna šola v Hotedršici. “Pogled na šolo je bil grozljiv,” se dogodka še danes spominja nekdanja učiteljica Saša Lipovec.
Največ škode je tornado povzročil v Hotedršici, kjer je prečkal strnjeni del naselja in močno poškodoval tudi takrat novo podružnično osnovno šolo.
“Avto sem ustavila sredi ceste in začela jokati”
Nekdanja učiteljica na šoli Saša Lipovec se dogodka še danes živo spominja. Ko je po neurju prišla v vas, do šole zaradi razdejanja niti ni mogla. “Avto sem ustavila sredi ceste in gledala uničeno šolo. Začela sem jokati. Pogled na šolo je bil grozljiv,” se spominja. Tornado je za seboj pustil nenavadno sliko razdejanja.
“Pri nekaterih hišah je bilo pravo opustošenje, pri drugih škode sploh ni bilo. Okrog šole je bilo najhuje. Vrtinčast veter je na šoli dobesedno odnesel streho,” se spominja Lipovec.
Šolska stavba je bila tako poškodovana, da se pouk v njej ni mogel nadaljevati.
Foto: Logatec.net
Novo šolsko leto v gasilskem domu in lovski koči
Podružnično osnovno šolo Hotedršica danes obiskuje od 40 do 50 učencev.
Foto: POŠ Hotedršica
Začetek novega šolskega leta je bil zato vse prej kot običajen. Učenci prvega in drugega razreda so pouk obiskovali v gasilskem domu, tretji in četrti razred pa v lovski koči.
“Kuharica in snažilka sta nam malico vozili kar s kolesom,” se spominja Lipovec.
Kljub obsežni škodi je obnova potekala hitro. Šolo jim je po spominu nekdanje učiteljice uspelo obnoviti v samo dveh mesecih.
Hiše brez ostrešja, podrti kozolci in zidovi
Tistega sobotnega dne je bilo vreme sprva povsem običajno. Čez dan se je temperatura povzpela do približno 25 stopinj Celzija, nato pa je Slovenijo od severozahoda dosegla hladna fronta. Tornado je svojo rušilno pot začel med 18. in 19. uro v Novem Svetu pri Hotedršici ter jo približno uro pozneje končal pri Tomišlju na Ljubljanskem barju.
Tornado je v približno eni uri prepotoval 34 kilometrov.
Foto: Logatec.net
Meteorologa Miran Trontelj in Boris Zupančič sta po dogodku analizirala posledice in ugotovila, da je na severnih obronkih Javornika nastal vrtinčast vihar. Hitrost vetra v vrtincu je presegla 60 metrov na sekundo oziroma 216 kilometrov na uro. Tornado se je po ocenah takratnih meteorologov pomikal po približno 34 kilometrov dolgem in ponekod le okoli 100 metrov širokem pasu. Na podlagi različnih izračunov so hitrost vetra ocenili na od 216 do 360 kilometrov na uro.
Foto: Logatec.net
Arso je pozneje v publikaciji Vremenske skrajnosti v Sloveniji zapisal, da je bil tornado morda najmočnejši v Sloveniji v obdobju 1948–2018. Na njegovo izjemno moč so opozarjale predvsem posledice: brez ostrešij so ostale številne hiše, podrti so bili kozolci, porušeni zidovi, polomljena pa drevesa s premerom tudi do pol metra.
Posebno zgovoren dokaz, da ni šlo zgolj za zelo močan nevihtni veter, so bila drevesa, ki jih je vrtinec podiral v različnih, tudi nasprotnih smereh.
Foto: Miran Trontelj
“Tornado na Notranjskem je na podlagi dokumentirane škode najmočnejši doslej dokumentirani tornado pri nas,” je za Siol.net pojasnil meteorolog Arsa Blaž Šter.
Po njegovih besedah je dogodek poseben tudi zato, ker se je zgodil v času brez sodobnih radarskih in satelitskih opazovanj.
Zakaj je tornado nastal prav tam?
Po Šterjevih besedah ni naključje, da so nekateri primeri tornadov oziroma sumov na tornade v Sloveniji povezani prav s hribovitimi območji. Relief lahko pomembno vpliva na lokalne vetrovne razmere ter na razvoj in obnašanje neviht.
V nižjih plasteh ozračja se zaradi razgibanega terena lahko močno spreminjata smer in hitrost vetra, spodnji del oblačnosti pa je bližje tlom, kar povečuje možnosti za nastanek tornadov.
Nekatera ostrešja hiš je odneslo celo več deset metrov stran od hiš.
Foto: Logatec.net
Tornado je potoval čez Hotedršico, Žibrše, Spodnjo Zaplano in čez Ljubljansko barje do naselja Tomišelj.
Foto: Revija Ujma
Bodo podnebne spremembe prinesle več tornadov?
Tornado ostaja v Sloveniji redek vremenski pojav. Po besedah Štera za zdaj ni jasnih dokazov, da bi zaradi podnebnih sprememb pri nas nastajal pogosteje. Podnebne projekcije sicer kažejo na povečanje števila nekaterih drugih vremenskih ekstremov, predvsem zelo močnih nalivov in debele toče.
“Slovenija na srečo leži na območju, kjer pogoji za nastanek tornadov niso posebej ugodni,” meni Šter.
Ob tem dodaja, da je mogoče, da je tornadov več, kot jih dejansko zaznamo, saj številni šibkejši in kratkotrajni pojavi ostanejo neopaženi. Med novejšimi primeri, pri katerih obstaja sum, da je šlo za tornado, so med drugim Mahniči leta 2014, Gozd nad Kamnikom leta 2008 in Komenda leta 1996. Pri neurju na Notranjskem leta 1965 pa obstaja možnost, da je del škode povzročil tornado, vendar dogodek ni zanesljivo potrjen.
Najbolje dokumentiran tornado pri nas je bil zabeležen 1. avgusta 2023 pri Ilirski Bistrici, saj so ga spremljali sodobni meteorološki podatki, fotografije in videoposnetki.