Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Prvič ga zaznamujemo letos, prav na današnji dan.
Oglas
Najdba 2000 let starega deblaka v Ljubljanici. Foto: David Badovinac – Zavod za podvodno arheologijo
Sorodna novica
Več kot dvajset let po odkritju rimska Aura še vedno na dnu Koprskega zaliva
Ob tej priložnosti je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v parku pred Gruberjevo palačo odprl razstavo Skrivnosti iz voda, ki bo predstavila izbor najzanimivejših zgodb in odkritij iz slovenskih rek, jezer in morja. V Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu pa bodo pripravili dogodek V žarišču podvodnih najdb.
Organizacija Unesco je 21. avgust za mednarodni dan podvodne kulturne dediščine razglasila leta 2025, letos ga tako zaznamujemo prvič. Namen mednarodnega dne je opozoriti na pomen dediščine, ki je večinoma skrita našim očem, ter na potrebo po njenem raziskovanju, varovanju in ohranjanju za prihodnje generacije.
Pod gladino slovenskih rek, jezer in morja se skriva izjemen arheološki arhiv. Potopljena plovila in njihovi tovori, nekdanja pristanišča in mostovi, ostanki naselbin ter številni predmeti pripovedujejo o življenju, prometu, trgovini in drugih dejavnostih ljudi skozi stoletja in tisočletja.
Z razstavo, ki predstavlja izbor najzanimivejših zgodb in odkritij iz slovenskih rek, jezer in morja, se ZVKDS pridružuje prvemu praznovanju mednarodnega dneva podvodne kulturne dediščine. Foto: ZVKDS
Slovenija ima po navedbah zavoda na področju podvodne arheologije posebno mesto. Ponaša se z eno najdaljših tradicij podvodnih arheoloških raziskav v Evropi, saj njeni začetki segajo v leto 1884, ko je Karel Dežman v Ljubljanici pri Vrhniki organiziral eno prvih sistematičnih podvodnih arheoloških raziskav v Evropi.
Najpomembnejša območja raziskav. Foto: ZVKDS
Med najbolj zanimivimi zgodbami in odkritji iz slovenskih rek, jezer in morja so keltsko-rimski deblak iz Ljubljanice, deblak z dna Blejskega jezera, rimski nagrobnik iz Save, ostaline nekdanjega mostu v Dravi, razbitini trojambornic Nina in Maria Andrina ter ostanki hidroplana na dnu Piranskega zaliva.
Z razstavo želi ZVKDS obiskovalcem približati tudi tisti posebni trenutek odkritja, ko arheolog potapljač pod plastjo sedimenta prepozna ostaline, ki so bile tam skrite stoletja ali celo tisočletja, ter predstaviti delo strokovnjakov, ki takšno dediščino raziskujejo, dokumentirajo in varujejo. Razstava bo pred Gruberjevo palačo na ogled do konca novembra, zatem bo gostovala tudi drugje po Sloveniji.
V Pomorskem muzeju bodo odprli dopolnjeno stalno razstavo pomorske arheologije Med morjem in kopnim. Predstavljene bodo izjemne arheološke najdbe iz lesa, kovine in drugih materialov iz slovenskega morja. Obiskovalci bodo imeli priložnost prisluhniti zanimivim predavanjem o podvodni arheologiji, konserviranju in restavriranju mokrega lesa, novih ugotovitvah o rimski naselbini in pristanišču v Fizinah, razvoju galej ter zgodbam potopljenih plovil 20. stoletja.
Z razglasitvijo mednarodnega dneva podvodne kulturne dediščine želi Unesco okrepiti zavedanje o vrednosti podvodne dediščine, spodbuditi njeno raziskovanje in varstvo ter utrditi mednarodno sodelovanje pri njenem ohranjanju. Foto: ZVKDS
Vse pomembnejša prizadevanja za zaščito podvodne kulturne dediščine
Zaradi številnih groženj, kot so naravna degradacija, podnebne spremembe in nezakonito izkoriščanje dediščine, so mednarodna prizadevanja za zaščito podvodne kulturne dediščine vse pomembnejša. Pri tem ima ključno vlogo Unesco s Konvencijo o varstvu podvodne kulturne dediščine iz leta 2001, ki spodbuja sodelovanje držav, odgovorno upravljanje dediščine ter njeno ohranjanje za prihodnje generacije. Slovenija kot država pogodbenica Konvencije 2001 aktivno izvaja njena določila in uživa velik ugled kot ena glavnih regionalnih promotork konvencije ter akterk v mednarodnih prizadevanjih za zaščito podvodne kulturne dediščine, so ob tej priložnosti zapisali na ministrstvu za kulturo.
Razglasitev mednarodnega dneva kulturne dediščine je, kot so zapisali na ministrstvu, pomemben korak k večji prepoznavnosti teh prizadevanj. Generalna konferenca Unesco ga je razglasila na svojem 43. zasedanju.
Razstava pred Gruberjevo palačo bo na ogled do konca novembra. Foto: ZVKDS
Na dan prve mednarodne podvodne arheološke misije pod okriljem Unesca
Za mednarodni dan so določili 21. avgust, ker se je na ta dan začela prva mednarodna podvodna arheološka misija pod okriljem Unesca. Misija vključuje dva avtonomna projekta – enega na brežini Skerki (kanal Skerki v osrednjem Sredozemlju med Sicilijo in Tunizijo) in enega na Ballard-McCannovih stopnicah v Sicilijanskem kanalu, pri katerem sodeluje osem držav (Tunizija, Italija, Alžirija, Egipt, Francija, Maroko, Španija in Hrvaška).
Oglas