Nevarni odpadki v Gospiću. Foto: Zvonimir Barišin/PIXSELL/F.A.Bobo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Izredno sejo so za danes in petek sklicali na zahtevo predsednika republike Zorana Milanovića. Zaradi velikega števila prijavljenih za razpravo bi današnje zasedanje lahko potekalo do poznih večernih ur.
Oglas
Milanović je v zahtevi za sklic seje saboru predlagal štiri sklepe. Po prvem naj bi sabor od vlade zahteval, naj nemudoma začne trajno sanacijo odlagališča nevarnih odpadkov v Gospiću ter zagotovi stalno spremljanje onesnaženosti podzemnih voda in drugih okoljskih sprememb, povezanih z nezakonitim odlaganjem odpadkov.
Kot drugi sklep je predlagal, naj sabor zahteva, da vlada v treh dneh sprejme predstavnike prebivalcev in državljanskih pobud, jih seznani z razmerami in načrtovanimi ukrepi ter o tem sproti obvešča javnost. Kot tretji in četrti sklep je predlagal imenovanje glavnega državnega inšpektorja najpozneje v 15 dneh in začetek nadzora nad vsemi odlagališči, za katera obstaja sum, da imajo nevarne ali nezakonito odložene odpadke.
“Zakopana odgovornost”
Opozicija, ki je na poslanskih klopeh v delu dvorane izobesila napise “Zakopana odgovornost” s fotografijo premierja Andreja Plenkovića, je med razpravo ostro napadla vlado in ji očitala sistemsko odgovornost za dolgoletno nezakonito odlaganje odpadkov.
Vodja največje opozicijske stranke, levosredinskega SDP-ja, Siniša Hajdaš Dončić je dejal, da je primer v Gospiću posledica večletnega slabljenja inšpekcijskega nadzora in da je povzročil izgubo zaupanja državljanov v državne institucije.
“37.000 ton odpadkov leži zakopanih v zemlji ob cesti, po kateri ljudje vsak dan vozijo otroke v šolo, in to se ni zgodilo čez noč. Zgodilo se je zato, ker je nekdo leta ukinjal inšpekcije, uničeval predpise in podpisoval dovoljenja, ker je bilo ceneje zamižati kot plačati nadzor,” je dejal.
Sandra Benčić iz leve stranke Zmoremo! je dejala, da gre pri večletnem naraščanju uvoza odpadkov in nastajanju nezakonitih odlagališč po državi za državno pokroviteljstvo nad takšnim kriminalom, češ da se kaj takšnega ne bi moglo dogajati brez sistema, ki to omogoča.
Nikola Grmoja iz Mosta je primer označil za veleizdajo. Zahteval je tudi kazensko in politično odgovornost, hkrati pa pozval k velikemu protestu v Zagrebu.
Neodvisna poslanka Dalija Orešković je poudarila, da je premierja Plenkovića na ta problem opozorila že aprila lani, a da ni ustrezno ukrepal. Dodala je, da bi bile razmere morda drugačne, če bi bil Plenković takrat “vsaj en odstotek svojega bitja premier, ne pa nasilnež”.
V vladi napovedujejo strožji nadzor
Seje so se udeležili tudi ministrica za zdravstvo Irena Hrstić, ministrica za varstvo okolja Marija Vučković in minister za pravosodje Damir Habijan.
Okoljska ministrica je na seji predstavila kronologijo ukrepanja ter napovedala strožji nadzor nad čezmejnim prometom z odpadki in nadaljnje spremljanje podzemnih voda.
Zdravstvena ministrica je zatrdila, da je voda na območju Like varna in da podatki ne kažejo povečane pojavnosti raka. “Prebivalce Gospića in Liško-senjske županije prosim, naj zaupajo ugotovitvam,” je poudarila.
Na Hrvaškem se obeta zaostritev okoljske zakonodaje z uvedbo kaznivega dejanja ekocida
Napoved uvedbe kaznivega dejanja ekocida
Habijan je napovedal uvedbo kaznivega dejanja ekocida, za katerega ne bi bilo zastaranja. Zagrožena kazen bi bila po njegovih besedah od najmanj desetih let do dosmrtnega zapora, najvišjo denarno kazen za pravne osebe, ki zdaj znaša 25 milijonov evrov, pa bi zvišali na 50 milijonov evrov.
Milanović in Plenković se zasedanja nista udeležila, kar je izzvalo kritike dela opozicije, v stranki Most so njuno nenavzočnost označili za klofuto prebivalcem Like.
Plenković je o primeru Gospića sicer govoril na današnji seji vlade in zagotovil, da vlada k problemu pristopa skrajno resno.
Med ključnimi cilji je poudaril odstranitev vira onesnaženja, ugotovitev kazenske odgovornosti in okrepitev sistema, da se podobni primeri ne bi ponovili. Obenem je zatrdil, da je voda iz javnega vodovodnega sistema v Gospiću in Liki popolnoma neoporečna in varna za pitje, kar naj bi potrjevale redne meritve hrvaškega zavoda za javno zdravstvo.
Odpadki iz Slovenije, Italije in Nemčije
Nezakonito odložene odpadke iz Slovenije, Italije in Nemčije so na več lokacijah na Hrvaškem odkrili lani. Največ, okoli 37.000 ton, jih je odloženih v Gospiću v Liki, kjer je nedavna analiza zagrebške geotehniške fakultete pokazala, da že onesnažujejo tla in podzemne vode ter ogrožajo okolje in zdravje ljudi.
Primer je še vedno v fazi kazenske preiskave, vanj pa naj bi bil vpleten tudi nekdanji glavni državni inšpektor Andrija Mikulić zaradi suma prejemanja podkupnine. Vlada ga je razrešila novembra lani, njegovega naslednika še ni imenovala.
Oglas