Postojnska jama je ena najbolj prepoznavnih turističnih znamenitosti Slovenije, le nekaj korakov od njenega vhoda pa že od leta 1971 stoji Hotel Jama. V njem so v času Jugoslavije bivali Josip Broz Tito, dolgoletni voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev in zadnji iranski šah Mohamed Reza Pahlavi, desetletja pozneje pa so med obnovo hotela odkrili nekaj, za kar naj ne bi vedeli niti zaposleni – skrivne prostore z opremo za komunikacijo in prisluškovanje.
Presenetljivo odkritje se je zgodilo leta 2016 med obnovo Hotela Jama. Delavci so za zaklenjenimi železnimi vrati v pritličju naleteli na štiri skrivne prostore. V njih so našli telefone, magnetofonske trakove, stikala in drugo opremo nekdanjega komunikacijskega in prisluškovalnega centra, piše telegraf.rs.
FOTO: Črt Piksi
V prostore naj kar 28 let ne bi vstopil nihče. Ko so odprli vrata, je bila oprema prekrita s prahom, vse skupaj pa naj bi dajalo vtis, kot da so ljudje nekoč preprosto vstali od dela in odšli. Do železnih vrat so delavci prišli med prenovo pritličja v bližini pralnice in skladišča. Po navedbah, ki spremljajo zgodbo o skrivnih prostorih, niti zaposleni v hotelu niso vedeli, kaj se skriva za njimi.
Skrivni prostori hotela Jama. FOTO: Blaž Samec/delo
Prisluškovalni center naj bi pokrival velik del slovenske Primorske
Posebej zanimiva je navedba, da naj bi center pokrival skoraj celotno slovensko Primorsko oziroma zahodni del Slovenije proti Jadranu in meji z Italijo. Povezan naj bi bil tako s civilnimi kot vojaškimi telefonskimi vozlišči. Skozi celotno višino hotela naj bi potekal ozek prostor brez oken in vrat, po katerem so bili speljani kabli, na strehi pa naj bi bila nekoč tudi antena.
Skrivnost dodatno podžigajo domnevni izhodi iz centra. Iz prostorov naj bi bilo mogoče priti na več strani – skozi recepcijo, klubske prostore in skladišče. Eden od prehodov naj bi po pripovedovanju vodičev vodil celo neposredno proti Postojnski jami.
Prav v tako imenovanih klubskih prostorih v prvem nadstropju naj bi Josip Broz Tito pogosto preživljal čas s svojimi gosti. Hotel so v obdobju nekdanje Jugoslavije obiskovali številni visoki politiki in državniki, med njimi sovjetski voditelj Leonid Brežnjev in zadnji iranski šah. Prav takšni gostje bi bili lahko zanimivi za takratne varnostne službe, vendar zaradi pomanjkanja dokumentacije ni mogoče z gotovostjo trditi, koga so v prostorih dejansko nadzorovali oziroma prisluškovali.
FOTO: Blaž Samec/delo
Postojna je imela pomembno vojaško vlogo
Pomemben del zgodbe je tudi položaj Postojne v nekdanji Jugoslaviji. Mesto je imelo pomembno vojaško vlogo, na hribu nad hotelom pa je bila baza Jugoslovanske ljudske armade (JLA). V takšnih okoliščinah je bila lokacija komunikacijskega oziroma nadzornega centra v Hotelu Jama toliko manj naključna.
Hotel je projektiral arhitekt Tihomir Stepanov iz Izole. Po informacijah in zgodbah, ki danes spremljajo turistični ogled skrivnih prostorov, naj bi med služenjem vojaškega roka dobil nalogo, da znotraj stavbe zasnuje tudi skrivne sobe. O njihovem obstoju naj ne bi smel govoriti, po končanem delu pa naj bi mu načrte odvzeli. Po zgodbi, ki jo pripovedujejo obiskovalcem, Stepanov pozneje nikoli več ni vstopil v prostore, ki jih je sam zasnoval.
FOTO: Blaž Samec/delo
Ko so skrivni del hotela odprli, so našli okoli 30 praznih škatel, vendar samo en šifriran zvočni posnetek. Na njem naj bi bile omenjene oznake »Planina 1«, »Planina 2«, »Planina 3« in »Reka«. Zaradi tega so se pojavile domneve, da bi bil center lahko povezan tudi z vojaškim komunikacijskim vozliščem na Reki.
Kaj se je zgodilo s preostalim gradivom, ni znano. Domnevajo, da so opremo in dokumentacijo odstranili ob ugašanju sistema, verjetno v začetku devetdesetih let, v času slovenskega osamosvajanja.
FOTO: Blaž Samec/delo
Skrivnost je danes turistična atrakcija
Prav pomanjkanje dokumentov pomeni, da zgodba še danes ostaja nekje med zgodovinskimi dejstvi, pričevanji in legendami. Lastnik hotela je pozneje dobil dovoljenje za obnovo in odprtje prostorov za javnost. Skrivne sobe Hotela Jama so tako postale turistična atrakcija, ogled pa je zasnovan kot približno uro in pol dolgo interaktivno dokumentarno doživetje.
Obiskovalci lahko med drugim slišijo tudi originalne posnetke prisluškovanja nekdanje Službe državne varnosti, ki jih hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Pot po eni bolj nenavadnih skrivnosti slovenskega turizma pa se začne prav na recepciji Hotela Jama, nekaj korakov od svetovno znane Postojnske jame.