Gondola iz poliuretanske pene, prevlečena z ovčjim krznom, hrani MAO. Foto: Domen Pal
Doma v muzeju
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V rubriki Doma v muzeju v sodelovanju s številnimi slovenskimi muzeji in galerijami predstavljamo zgodbe najrazličnejših muzejskih predmetov. Tokrat predstavljamo počivalnik Gondola oblikovalca Oskarja Kogoja, ki ga v dveh različicah hranijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
Oglas
Oblikovalec Oskar Kogoj (1942) je po končani Šoli za oblikovanje v Ljubljani svoje izobraževanje nadaljeval na Istituto statale d’arte v Benetkah, kjer je po zaključenem študiju leta 1966 nekaj časa tudi predaval. Prve dragocene izkušnje v praksi je pridobil v milanskem studiu Baby Mark, prelomno leto pa je bilo 1969, ko je začel sodelovati z raziskovalnim inštitutom pohištvene tovarne Meblo v Novi Gorici.
Kogoj na samostojnih in skupinskih razstavah sodeluje že od leta 1963, od leta 1985 pa v svojem studiu v Mirnu razvija svojo priznano blagovno znamko Nature Design.
Foto: studio Gabriotti
Gondola iz trdne plastične školjke, prevlečena z elastično pletenino. Foto: hrani MAO. foto Domen Pal
Umetne mase v slovenski lesni industriji
Kogoj je s svojim raziskovanjem in uvajanjem inovativnih umetnih materialov ujel vrhunec tedanjih svetovnih trendov v oblikovanju pohištva. Leta 1969 je v tovarni Meblo k sodelovanju pritegnil interdisciplinarno ekipo: likovnega kritika Staneta Bernika, zdravnika Janka Sušnika ter strojnega inženirja in sekretarja Mebla Borisa Ferlata. Skupaj so začeli razvijati serijo počivalnikov iz umetnih mas. V industriji, ki je temeljila predvsem na obdelavi lesa, je bil to velik izziv. Ekipa se je morala spopasti z ustaljenimi proizvodnimi praksami in tradicionalno miselnostjo.
Glavni cilj vizionarskega projekta je bil ustvariti popolnoma nov bivalni koncept – kos pohištva, ki bi presegel toge meje tradicionalnega sedenja in ponudil vrhunsko psihofizično sprostitev. Rezultat intenzivnega razvoja je postala serija organsko oblikovanih naslanjačev, ki so jo poimenovali Gondola.
Večina počivalnikov iz te serije je imela za osnovo trdno plastično lupino z minimalnimi preoblikovanji ob robovih, prekrita pa je bila z elastično pletenino. Izstopal pa je model iz poliuretanske pene, ki je bil v osnovi oblečen v črno-belo konjsko krzno – avtorja je pri tem navdihnila slavni ležalnik Cheval arhitekta Le Corbusierja. Različica, ki jo danes hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, je prevlečena s sivim ovčjim krznom.
Foto: studio Gabriotti
Foto: studio Gabriotti
Odtis telesa v snegu in raziskovanje ideje lebdenja
Kogojevo delo močno zaznamuje preučevanje človekovega telesa skozi ergonomske in antropometrične študije (merjenje proporcev človeškega telesa). Izjemno odmeven je bil njegov eksperiment na Trnovski planoti, kjer je s pomočjo športnika Igorja Pignatarija v snegu analiziral naravni odtis telesa ter raziskoval idejo lebdenja in breztežnostnega počivanja. Ta organski, anatomski kalup v snegu je ekipi služil kot neposredna osnova za ulivanje napredne poliuretanske pene. Podobno metodo iskanja popolnega bivalnega ugodja je pred njim za svoj slavni počivalnik Eva uporabil že švedski oblikovalec Bruno Mathsson.
Kogoj je tako oblikoval predmete, ki se niso le funkcionalno prilagajali človeku, temveč so vizualno neposredno spominjali na dele telesa. To velja tako za družino počivalnikov Gondola kot tudi za njegove igrače, leseno pohištvo in dekorativne predmete. Zadnji sicer nimajo več neposredne ergonomske funkcije, so pa po avtorjevih besedah nosilci globokih simbolnih sporočil naših davnih prednikov.
Foto: studio Gabriotti
Premišljen marketing in mednarodni uspeh
Poleg tehnološkega razvoja se je ekipa intenzivno ukvarjala s promocijo, ki naj bi domače kupce pripravila na radikalno bivalno novost. Vse faze razvoja in raziskovanja so skrbno dokumentirali. Fotografije kalupov, prototipov z manekenkami in že omenjeni posnetki odtisov telesa v snegu so postali ključni del drzne oglaševalske kampanje za Gondolo. Pomemben znanstveni prispevek k projektu je bila študija dr. Janka Sušnika z naslovom Antropometrično in psihofiziološko testiranje poskusnega počivalnika, ki je bila z uvodnim besedilom Staneta Bernika objavljena v posebni strokovni publikaciji tovarne Meblo.
Poskus v snegu. Foto: Arhiv MAO
Ko so bili prototipi počivalnikov izdelani, so jih posneli v priznanem italijanskem fotografskem studiu Gabriotti. Vrhunske studijske fotografije, nastale pod budnim Kogojevim očesom, so hitro zakrožile po tujem strokovnem tisku in se postavljale ob bok najprestižnejšim zahodnoevropskim oblikovalskim dosežkom tistega časa.
Dediščina Gondole v MAO
Muzej za arhitekturo in oblikovanje danes hrani dve različici Gondole: prvo iz trdne plastične školjke v kombinaciji z elastično pletenino in drugo iz poliuretanske pene, prevlečeno s krznom. Obe različici sta bili v muzejsko zbirko uvrščeni leta 1971 po 4. bienalu industrijskega oblikovanja (BIO 4), kjer je serija prejela prestižno nagrado za dobro oblikovalsko zasnovo. Zaradi značilnih organskih, telesu prilagojenih oblik je njegov znameniti počivalnik Gondola uvrščen na aktualno razstavo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje z naslovom Je narava moderna?. Razstava tematizira odnos do narave ter pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju.
Prototip iz poliuretana. Foto: Arhiv MAO
*Špela Šubic je muzejska svetnica v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Oglas