Trump med plesom na predvolilnem shodu v Južni Karolini. Foto: Reuters

Trump med plesom na predvolilnem shodu v Južni Karolini. Foto: Reuters



Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

“Popolnoma nadzorujemo celotno območje, povezano s Hormuško ožino, vključno z njenim širšim območjem in kopenskimi območji. Zato bi si zelo želeli skleniti dogovor, vendar po mojem mnenju še niso pripravljeni na pravi dogovor,” je v petek dejal Trump.

Oglas

“To preprosto pomeni, da spremljamo, kaj se bo zgodilo,” je Trump povedal novinarjem, ko so ga vprašali, ali so ameriške vojaške možnosti glede Irana omejene.

Načelnik generalštaba iranskih oboroženih sil Ali Abdollahi je v petek obljubil, da bo Iran na sovražne grožnje odgovoril z “uničujočimi, kaznovalnimi in pogubnimi” vojaškimi povračilnimi ukrepi.

Na petkovem predvolilnem shodu v Južni Karolini v podporo senatorki Darline Graham je Trump po poročanju Guardiana znova dejal, da dojema Hormuško ožino kot “ameriško ozemlje”. “Sploh ne vemo, ali smo zmagali, ker Hormuško ožino trenutno dojemam kot ameriško ozemlje,” je dejal Trump v nagovoru množici.

Kasneje se je pošalil o vnovičnem bombardiranju Irana. “Petek zvečer je. Imamo veliko časa. Kaj za vraga naj storim? Naj se vrnem in še malo bombardiram Iran?” se je vprašal.

Trump je že prejšnji teden zagrozil, da bo ožino razglasil za ameriško ozemlje. “V bistvu je to to. Imamo zaporo. Nobena ladja ne more priti skozi, razen če si tega želimo,” je dejal med govorom na policijski akademiji v New Yorku.


Hormuška ožina je ena najpomembenjših pomorskih poti na svetu. Foto: Reuters

Hormuška ožina je ena najpomembenjših pomorskih poti na svetu. Foto: Reuters

Na družbenih omrežjih je objavil tudi sliko zemljevida, na katerem je to pomembno pomorsko pot označil kot “novo ameriško ozemlje”.

Iranski namestnik zunanjega ministra Kazem Gharibabadi je Trumpove izjave označil za “blodnje”.

Preden so ZDA in Izrael 28. februarja sprožili napade na Iran, je skozi Hormuško ožino potekala približno petina svetovnih dobav nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Ameriški minister za energijo Chris Wright je dejal, da je ameriška vojska pomagala zagotoviti pretok povprečno osem milijonov 159-litrskih sodov nafte na dan skozi ožino v zadnjih sedmih dneh.

Pred vojno je skozi prehod vsak dan potovalo več kot 20 milijonov sodov.

Ameriški napadi so močno oslabili iransko gospodarstvo ter opustošili njegovo mornarico in letalstvo, vendar Teheran še vedno ohranja dovolj raketnih in brezpilotnih zmogljivosti, da lahko ovira plovbo naftnih tankerjev in napada regionalne tekmece.

“Najstrožje sankcije v zgodovini”

Trump je pred tem v sredo zvečer napovedal gospodarsko vojno proti Iranu in z gospodarskimi posledicami zagrozil državam, ki ga podpirajo ali z njim poslujejo.


Teheran. Foto: Reuters

Teheran. Foto: Reuters

Finančni minister Scott Bessent bo v ponedeljek pripravil novinarsko konferenco, na kateri naj bi predstavil “najstrožje sankcije v zgodovini” proti Iranu, hkrati pa Kitajsko pozval k sodelovanju z Washingtonom.

Po podatkih analitskega podjetja Kpler je Kitajska leta 2025 kupila več kot 80 odstotkov iranskega izvoza nafte. Peking je sicer znova pozval k diplomatski rešitvi.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaji je v soboto dejal, da je napoved novih ameriških sankcij “uveljavljanje zunajozemeljske suverenosti nad vsako neodvisno državo članico Združenih narodov”.

“Takšne sekundarne sankcije nimajo nobene podlage v mednarodnem pravu,” je zapisal na družbenem omrežju X.

Oglas