Visok krvni tlak, povišan holesterol, previsoka raven sladkorja v krvi in kajenje so dejavniki tveganja, ki se pojavijo pred skoraj vsemi večjimi srčno-žilnimi dogodki. Nova raziskava tako izpodbija prepričanje, da srčni infarkt ali možganska kap človeka pogosto doletita povsem brez opozorila.

Srčni infarkt in možganska kap se morda zdita nenadna dogodka, vendar nova obsežna raziskava kaže, da ju v veliki večini primerov spremljajo prepoznavni dejavniki tveganja. Raziskovalci so ugotovili, da je imelo kar 99 odstotkov ljudi, ki so med spremljanjem doživeli pomemben srčno-žilni dogodek, pred tem vsaj en dejavnik tveganja, ki ni bil optimalno urejen.

Med najpomembnejšimi opozorilnimi znaki so bili visok krvni tlak, povišan holesterol, previsoka raven glukoze v krvi in kajenje. Raziskovalci zato poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja in predvsem pravočasnega obvladovanja dejavnikov tveganja, na katere lahko človek vpliva.

Raziskava z več milijoni ljudi

V raziskavi, objavljeni v strokovni reviji JACC, so analizirali zdravstvene podatke več kot devet milijonov ljudi iz Južne Koreje ter skoraj 7000 ljudi iz Združenih držav Amerike. Njihovo zdravstveno stanje so spremljali dve desetletji. Raziskovalci so pred pojavom srčnega infarkta, možganske kapi ali srčnega popuščanja preverjali prisotnost štirih glavnih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka, ravni holesterola, krvnega sladkorja in kajenja.

Za neoptimalne vrednosti so med drugim šteli krvni tlak nad 120/80 mmHg, skupni holesterol nad 200 mg/dl, glukozo na tešče nad 100 mg/dl, predhodno kajenje in diagnosticirano sladkorno bolezen.

Ob tem so preverjali tudi višje vrednosti, pri katerih je tveganje še izrazitejše. Mednje so uvrstili krvni tlak nad 140/90 mmHg, skupni holesterol nad 240 mg/dl, glukozo nad 126 mg/dl in trenutno kajenje.

Skoraj nihče brez dejavnika tveganja

Rezultati so bili zelo izraziti. Kar 99 odstotkov ljudi, ki so med raziskavo doživeli večji srčno-žilni dogodek, je imelo pred tem vsaj en neoptimalen dejavnik tveganja. Pri 93 odstotkih so odkrili najmanj dva. To pomeni, da so bili dejavniki tveganja prisotni pri skoraj vseh ljudeh, še preden se je zgodil srčni infarkt, možganska kap ali srčno popuščanje.

Posebej izstopa krvni tlak. Visok krvni tlak je bil najpogostejši dejavnik tveganja in so ga ugotovili pri več kot 95 odstotkih prizadetih v Južni Koreji ter pri več kot 93 odstotkih v ZDA.

Tveganje ni majhno niti pri mlajših ženskah

Raziskava je pokazala tudi, da prisotnost dejavnikov tveganja ni omejena zgolj na starejše ljudi ali posameznike, za katere že vnaprej velja, da so bolj ogroženi. Tudi med ženskami, mlajšimi od 60 let, ki jih pogosto dojemamo kot skupino z razmeroma majhnim tveganjem, jih je imelo več kot 95 odstotkov pred srčnim popuščanjem ali možgansko kapjo vsaj enega od preučevanih dejavnikov tveganja. Vsaj 90 odstotkov vseh bolnikov je imelo pred svojim prvim večjim srčno-žilnim dogodkom najmanj en dejavnik, povezan z visokim tveganjem.

Kaj lahko naredimo sami?

Ugotovitve raziskave imajo pomembno sporočilo: srčno-žilnih bolezni pogosto ne preprečujemo šele takrat, ko se pojavijo simptomi, ampak veliko prej. Krvni tlak, holesterol, krvni sladkor in kajenje so dejavniki, ki jih je mogoče spremljati in pri večini ljudi tudi pomembno izboljšati. Prav zato je pomembno, da se povišan krvni tlak, motnje krvnega sladkorja ali povišan holesterol odkrijejo pravočasno.

Rezultati ne pomenijo, da bo vsak človek s povišanim krvnim tlakom ali holesterolom doživel srčni infarkt ali možgansko kap. Kažejo pa, da je prisotnost teh dejavnikov zelo pogosta že dolgo pred nastankom resnega srčno-žilnega dogodka.

Zato opozorilo raziskave ni namenjeno čakanju na prve simptome, temveč pravočasnemu ukrepanju. Redno merjenje krvnega tlaka, preverjanje ravni holesterola in krvnega sladkorja, opustitev kajenja ter zdrav življenjski slog lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju srčno-žilnega tveganja.