Maja – ime smo zaradi zaščite njene zasebnosti spremenili – leta ni vedela, od kod prihaja in kdo je njena biološka družina. Odraščala je v Sloveniji skupaj z bratom dvojčkom, po smrti ljudi, ki so ju tukaj vzgajali, pa je med njihovimi dokumenti našla listine, zaradi katerih so se odprla vprašanja, na katera sama ni znala odgovoriti. Pred dobrim letom je zato pomoč poiskala pri Simoni Š. Kalanj, predsednici društva Izgubljeni otroci Slovenije. Iskanje jo je vodilo čez meje nekdanje Jugoslavije, skozi matične evidence, centre za socialno delo in arhive. »Ko je prišla k meni, je prinesla papirje, ki jih je našla doma. Že ob prvem pregledu se je videlo, da nekaj ni v redu,« nam je povedala Simona. Ženska je bila kot otrok skupaj z bratom dvojčkom iz ene od republik nekdanje Jugoslavije pripeljana v Slovenijo, kjer sta tudi odraščala. Zgodbo svojega rojstva in prvih mesecev življenja pa je poznala le iz pripovedovanja drugih.
Simona Š. Kalajn FOTO: Kaja Grozina
Ko je Simona začela preverjati dokumentacijo, je hitro ugotovila, da preproste poti do odgovorov ne bo. »Eno leto sem tavala. Obračala sem se na ambasado, spraševala ljudi, raziskovala po matičnih službah,« opisuje. Podatki so vodili v različne smeri, pri iskanju pa ji je naposled pomagalo tudi sodelovanje z ljudmi v drugih državah nekdanje Jugoslavije. »Ta gospa se mi je nekako že takoj usedla v srce. Je izredna ženska, zelo plemenita. Hitro sem se povezala z njo,« pripoveduje. Prav vztrajnost je nazadnje pripeljala do podatkov o biološki materi in sestri. Toda veselje je spremljalo tudi boleče spoznanje. »Njena biološka mama je umrla,« pove Simona. Po informacijah, ki jih je uspela zbrati, naj bi bil pokojni tudi biološki oče, vendar tega podatka še nima dokončno potrjenega. Še posebej nenavadno naključje je bilo, da je podatke o materi in sestri našla prav na obletnico materine smrti. »Bila je zelo vesela. Moraš vedeti, da je ostala sama. Brata dvojčka ni več, žal je pokojni. Seveda ima svojo družino in otroke, ampak nimaš nikogar svojega, ne veš, kdo si in od kod prihajaš,« opisuje njen odziv na novico, da je našla biološko sestro.
Ne ve niti kdaj ima rojstni dan
Iskanje družine je odprlo še drugo, precej bolj zapleteno poglavje. V dokumentaciji, ki smo jo dobili na vpogled in v kateri zaradi zaščite zasebnosti imen ne razkrivamo, se pojavljajo različni podatki o rojstvu ter različni zapisi osebnih podatkov. Simona opozarja tudi na dokument, iz katerega po njenem razumevanju izhaja, da sta bila človeka, h katerima sta bila dvojčka nameščena, sprva navedena kot rejnika, ne kot posvojitelja. »Če si rejnik, nisi posvojitelj. Od kod potem spremembe?« se sprašuje. Po njenem mnenju je prav neskladje med različnimi listinami eden ključnih razlogov, zaradi katerih želi pridobiti celoten uradni spis.
Eden od rojstnih listov. FOTO: Osebni arhiv
Med drugim opozarja na različne datume v dokumentih ter na spremembe, ki naj bi bile po njenem pregledu opravljene še pred dokončno razjasnjenim statusom otrok. »Prišli smo do tega, da je prijava rojstva napačno zabeležena, da so bili rojstni listi spremenjeni pred posvojitvijo,« trdi. Kopije dokumentov, ki smo jih pregledali, same po sebi ne omogočajo sklepa, zakaj je do različnih zapisov prišlo niti, ali je bil postopek nezakonit. Za takšno ugotovitev bi bilo treba pregledati celoten spis in odločitve takrat pristojnih organov. Simona pa je prepričana, da je vprašanj preveč, da bi jih bilo mogoče odpraviti zgolj kot administrativne napake. »Pri vsem, kar sem videla, in dokumentih, ki jih še čakam, menim, da tukaj ni šlo za legalno posvojitev. Kako ima lahko nekdo pet različnih rojstnih listov? Ne ve niti kdaj je res rojena in kdaj je njen rojstni dan.«
Del dvomov Simona povezuje tudi s takratno zakonodajo. Slovenski Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je začel veljati 1. januarja 1977 in je na novo uredil tudi področje posvojitev. Šele novela zakona o matičnih knjigah iz leta 1986 je izrecno določila, da se lahko po popolni posvojitvi na zahtevo posvojitelja vpis rojstva prenese v matično knjigo kraja stalnega prebivališča posvojiteljev, pri čemer se kot kraj rojstva navede ta kraj. »Na nekaterih dokumentih je navedeno, da se je rodila kar v domu posvojiteljev. Kako je to mogoče?« Za tak prenos je bila potrebna odločba pristojnega upravnega organa. Ker zgodba dvojčkov sega v leto 1977, želi Simona med drugim ugotoviti, na kateri pravni podlagi so bile posamezne spremembe v njunih evidencah dejansko opravljene.
Eden od rojstnih listov. FOTO: Osebni arhiv
Prav zato je ženski svetovala, naj v kraju svojega rojstva zahteva čim več izvirne dokumentacije. »Rekla sem ji, naj gre na center za socialno delo, naj pobere vse papirje in gre tudi v dom, kjer naj bi bila nameščena. Ker niti tega še ne vemo zagotovo. Če sta bila otroka odvzeta, moramo najti razlog. Če ju je mama dala, mora obstajati dokumentacija,« pojasnjuje.
Del odgovorov ima morda sestra
Biološki sestri sta v stiku, Simona pa pravi, da se v njun prvi pogovor ni želela vmešavati. »S sestro sem stopila v stik, ampak od nje nisem hotela izvedeti cele zgodbe. Naj se najprej med sabo pogovorita,« pravi. Po desetletjih ločenega življenja je želela, da odgovori najprej pripadajo njima. Maja želi izvedeti, zakaj sta z bratom dvojčkom zapustila biološko družino, kdo je o tem odločil, kakšen je bil njun pravni status in zakaj se podatki v dokumentaciji razlikujejo.
Eden od rojstnih listov. FOTO: Osebni arhiv
Eden od rojstnih listov. FOTO: Osebni arhiv
Primer se umešča v precej širšo zgodbo, s katero se Simona ukvarja že več let. Društvo Izgubljeni otroci Slovenije je bilo ustanovljeno konec leta 2023 in pomaga ljudem, ki iščejo odgovore o svojem izvoru, oziroma staršem, ki dvomijo v uradna pojasnila o usodi svojih otrok. Tema je medtem dobila tudi institucionalno razsežnost. Državni zbor je junija 2024 ustanovil Preiskovalno komisijo o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok, ki je januarja letos pripravila tudi vmesno poročilo. Že obstoj parlamentarne preiskave seveda ne pomeni, da so navedbe v posameznih primerih dokazane, kaže pa, da vprašanja o domnevnih nepravilnostih iz preteklosti obravnavajo tudi državne institucije.