Newyorški delniški indeks S & P 500 je po treh zaporednih pozitivnih tednih v zadnjem tednu izgubil skoraj poldrugi odstotek vrednosti. Vrednosti Reddita, Intela in Walmarta so padle za okrog 10 odstotkov. Trgovski velikan Walmart je v drugem četrtletju posloval bolje od pričakovanj, vendar je bil pri napovedih za tretje četrtletje nekoliko črnogled, hkrati pa je opozoril, da se rast potrošnje zaradi visokih stroškov goriva in vse večjih stroškovnih pritiskov upočasnjuje. Foto: Reuters
Od začetka vojne z Iranom se je donosnost 10-letne ameriške državne obveznice zvišala za skoraj 70 bazičnih točk in pred dnevi dosegla 4,75 odstotka. Vlagatelji so vse manj naklonjeni kupovanju državnih obveznic, nekateri raje izberejo podjetniške obveznice, ki prinašajo višjo obrestno mero. Največji ponudniki storitev v oblaku (hiperskalerji) so med letoma 2020 in 2024 skupaj v povprečju izdali za manj kot 30 milijard dolarjev dolga na leto, lani se je ta znesek povečal na več kot 100 milijard dolarjev, letos pa so z izdajo obveznic že zdaj presegli številko 200 milijard dolarjev dolga. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Donosnosti dolgoročnih vladnih obveznic so se v sredo po vsem svetu vsaj začasno umaknile z najvišjih ravni v več desetletjih, dolar je oslabel, delnice so se po nekaj dneh malodušja podražile, prebudile pa so se kriptovalute. Ameriško finančno ministrstvo je namreč sporočilo, da bo 9. septembra podvojilo program odkupov državnih obveznic, ki je namenjen izboljšanju likvidnosti pri dolgoročnejših obveznicah, z dveh na štiri milijarde dolarjev. Štiri milijarde se glede na ves dolg ne sliši prav veliko, a namen je jasen: ameriške oblasti bi rade na vsak način znižale zahtevane donosnosti obveznic, da bi se država lahko ugodneje zadolževala. Učinek je precej podoben, kot je bil pri programu kvantitativnega sproščanja, pri katerem je centralna banka po finančni krizi več let odkupovala obveznice in s tem ustvarjala nov denar.
Oglas
Manipulacija s krivuljo donosnosti
Čeprav je ukrep finančnega ministra Scotta Bessenta začasno znižal napetosti (donosnost ameriških dolgoročnih obveznic se je v sredo znižala za približno 10 bazičnih točk), pa ne manjka pomislekov, da ZDA z odkupovanjem obveznic z daljšo ročnostjo in hkratnim izdajanjem zakladnih menic s krajšo ročnostjo, s čimer na svoj način manipulirajo s krivuljo donosnosti, težave le prelagajo na prihodnost, saj nebrzdana rast javnega dolga (pred dnevi je številka prvič presegla 40.000 milijard dolarjev) dolgoročno preprosto ni vzdržna, pa čeprav je dolžnik vsemogočna Amerika. Tudi pri JPMorganu opozarjajo, da Bessentova “akcija” ne predstavlja rešitve težav. “To je tako, kot bi hipoteko odplačevali s kreditno kartico. Nekaj časa lahko deluje, vendar sčasoma postaja neskladje čedalje očitnejše,” so zapisali.
Že če se v enem letu tečaj delnice zviša za 177 odstotkov, je to fantastična rast, da pa delnica iz indeksa S & P 500 toliko poskoči v enem dnevu, je velika redkost. To je v sredo uspelo farmacevtski družbi Moderna, s čimer se je šele drugič v zadnjih 25 letih zgodilo, da je ena od delnic v indeksu S & P 500 v enem dnevu več kot podvojila svojo vrednost. Prejšnji primer je iz leta 2008 (Hartford Insurance Group). Kljub izjemni letošnji rasti (tečaj se je povzpel že za 370 odstotkov) so delnice Moderne še vedno daleč od rekorda 450 dolarjev, doseženega med epidemijo leta 2021. Foto: Reuters
Inflacija, obrambni izdatki, pa tudi konkurenca UI-velikanov
Vladne obveznice so pod pritiskom zaradi več vzrokov. Vlagatelji ne verjamejo več besedam centralnih bankirjev, da bodo ukrotili inflacijo. Toliko bolj ob vojni v Iranu, za katero si marca nihče ni predstavljal, da skoraj pol leta pozneje še ne bo končana in da bo Hormuška ožina bolj kot ne več mesecev zaprta. Skrbi povzroča tudi veliko povečanje obrambnih izdatkov, kar povečuje javni dolg. Poleg tega se je del vlagateljev raje kot k vladnim obveznicam preusmeril k vodilnim tehnološkim podjetjem, ki so samo letos za potrebe financiranja UI-projektov izdala za 200 milijard dolarjev obveznic, kar je 80 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Razcvet naložb v UI torej čedalje bolj tekmuje z ameriško vlado za omejeno ponudbo kapitala. Kaj bo šele, ko bo (predvidoma oktobra) začetno javno prodajo delnic izpeljal Anthropic!
ECB bo septembra zvišal obresti, Fed verjetno ne
V torek je donosnost 30-letnih ameriških obveznic dosegla skoraj 20-letni vrh pri 5,34 odstotka (največ po juniju 2007). Pri desetletni nemški obveznici je bila donosnost pri 3,22 odstotka najvišja po maju 2011, pri primerljivi francoski pa je po juniju 2009 spet presegla 4,05 odstotka. Na denarnih trgih čedalje bolj prevladuje prepričanje, da bo Evropska centralna banka na septembrski seji depozitno obrestno mero zvišala za 25 bazičnih točk (na 2,5 odstotka), do marca 2027 pa naj bi sledil še en podoben dvig. Kaj pa Fed? Glavni ekonomist banke Goldman Sachs Jan Hatzius meni, da je septembrski dvig obrestne mere izjemno malo verjeten glede na slabe podatke o julijskem trgu dela in ameriški prodaji na drobno (julija 0,6-odstoten padec; kar je bil prvi zdrs po devetih mesecih).
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
53.277 točk (–0,9 %)
S & P 500 (New York)
7.674 točk (-1,4 %)
NASDAQ (New York)26.180 točk (-2,1 %)STOXX 600 (Evropa)
654 točk (–0,2 %)
DAX (Frankfurt)
26.137 točk (-1,2 %)
Nikkei (Tokio)66.016 točk (-3,9 %)SBITOP (Ljubljana)3.214 točk (+0,5 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,63 % (+5 baz. točk)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,73 % (+4 baz. točke)dolarski indeks98,8 (-0,9 %)EUR/USD
1,1685 (+1,0 %)
bitcoin
77.300 USD (+23 %)
nafta brent
94,4 USD (+6,7 %)
zlato4.661 USD (+5,1 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,765 %; 2,524 %
Sorodna novica
Ameriški javni dolg se je v zadnjem desetletju podvojil, prvič je presegel 40.000 milijard dolarjev
177-odstotna rast delnic Moderne v enem dnevu!
Vsi razviti delniški trgi z izjemo Londona, kjer so indeks FTSE100 nad gladino držale rudarske delnice, so v zadnjem tednu v povprečju izgubljali, vseeno pa je bilo nekaj presenečenj. Izstopa predvsem neverjetna, kar 177-odstotna, rast delnic ameriškega farmacevtskega podjetja Moderna v enem samem dnevu (v sredo), potem ko je Moderni uspel pomemben preboj pri razvoju zdravila proti kožnemu raku. Moderna je namreč v sodelovanju z Merckom poročala o spodbudnih rezultatih pri klinični raziskavi tretje faze zdravljenja kožnega raka, saj se je znatno zmanjšalo tveganje za ponovitev bolezni. Modernino cepivo proti raku je tudi dokaz, kako dobrodošla je umetna inteligenca pri pospeševanju razvoja zdravljenja hudih bolezni, zato bo v prihodnje igrala eno od ključnih vlog tudi v sektorju zdravstva.
Prav nič ni kazalo, da bi se lahko kriptovalute premaknile iz globokega medvedjega trenda, toda trg je spet pokazal izjemno nepredvidljivost. Bitcoin je dočakal največjo rast v zadnjih treh letih, nekateri altkovanci, kot je XRP, pa so poskočili kar za 60 odstotkov. Razpoloženje se je po najavi finančnega ministrstva ZDA, da bo podvojilo vrednost odkupov dolgoročnih obveznic, čez noč spremenilo, prilivi v ETF-sklade pa so zdaj največji po lanskem oktobru. Foto: Reuters
Kriptospirala se je zavrtela v drugo smer
Kriptovalute so se le prebudile iz globoke zime, ključna katalizatorja pa sta dva: napoved ameriškega finančnega ministrstva, da bo najmanj podvojilo obseg operacij odkupa dolgoročnejših državnih obveznic (to je zelo pozitivno za tvegane naložbe, zato so šle navzgor tudi plemenite kovine), in pričakovanja, da bodo ZDA hitro sprejele zakonodajni sveženj o kriptovalutah Clarity Act. K temu je kongres pozval tudi predsednik Donald Trump, ko je s finančnimi regulatorji v sredo v Beli hiši gostil ključne predstavnike industrije kriptovalut, pri čemer je še namignil, da ameriška vlada razmišlja o nakupih bitcoinov. Vse to je sprožilo veliko nakupovalno mrzlico ne le pri bitcoinu, ampak tudi pri altkovancih, pri čemer je eter v dveh dneh pridobil približno 30 odstotkov vrednosti, XRP pa je z enega dolarja do konca tedna zrasel na več kot 1,60 dolarja.
Bitcoin vreden skoraj 80.000 dolarjev
Seveda je tudi bitcoin doživel velik premik navzgor, kot ga ni bilo že od oktobra 2023. Njegovo gibanje je glede na 30-dnevno volatilnost predstavljalo kar 5,8 standardnega odklona. Če je bila še pred nekaj dnevi cena le malo nad 60.000 dolarjev, je bila v petek že več kot 79.000. Vsi, ki so s kratkimi pozicijami (short) stavili na nadaljnje padanje vrednosti kriptovalut, so se močno ušteli, ob likvidaciji njihovih pozicij pa so bili skoki navzgor še večji. Hkrati so se znatno povečali tudi prilivi v bitcoinove ameriške ETF-sklade, ki so v enem dnevu presegli 500 milijonov dolarjev. Za primerjavo: v celotnem juliju so neto prilivi znašali le 172 milijonov dolarjev. Skratka, kripto je spet pokazal svoje zmožnosti in ni jih malo, ki bitcoin še letos vidijo pri 100.000 dolarjih, potem ko je bila od lanskega oktobra in rekordne vrednosti 126.000 dolarjev smer le še navzdol.
V zadnjih 50 letih so bili vsi ameriški predsedniki polni velikih besed, kako je treba uravnotežiti proračun in znižati dolg, toda zapuščina Carterja, Reagana, Busha, Clintona, Busha ml., Obame, Bidna in Trumpa je bila vselej ista: ameriški javni dolg je bil na koncu mandata večji kot na začetku. Ameriški javni dolg, ki znaša že 126 odstotkov bruto domačega proizvoda, je v torek prvič presegel 40 bilijonov dolarjev!
Oglas