Najbolj smrtonosen izbruh ebole v zgodovini kosi življenja – je ogrožena tudi Evropa?

/ Foto: Gradel Muyisa Mumbere

Najbolj smrtonosen izbruh ebole v zgodovini kosi življenja – je ogrožena tudi Evropa?

Posamični vnosi virusa so ob današnjem obsegu globalnih potovanj vedno mogoči, a vsaj za zdaj še ne predstavljajo globalne grožnje.

Svet se v letošnjem letu ponovno sooča z resno zdravstveno grožnjo, ki jo predstavlja ebola. Kljub preteklim izkušnjam in napredku v medicini je trenutni izbruh v Demokratični republiki Kongo in sosednji Ugandi presegel vse dosedanje rekorde v tej regiji. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že spomladi razglasila, da izbruh predstavlja javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena. Razmere so se od takrat drastično poslabšale, saj je po podatkih, objavljenih meseca avgusta, izbruh terjal že več kot 2300 življenj (višji koordinator ZN za ebolo Julien Harneis pravi, da je doslej umrlo že več kot 2500 ljudi) in zabeležil skoraj 5000 primerov okužbe. S tem je postal najobsežnejši in najbolj smrtonosen izbruh ebole v zgodovini te regije, WHO pa opozarja, da se virus širi z izjemno hitrostjo. 

Tekma s časom v srcu Afrike

Glavni krivec za trenutno krizo je sev virusa, imenovan Bundibugyo. Za razliko od bolj znanega seva Zaire, za katerega že obstajajo cepiva in zdravljenja, za ta virus trenutno ni odobrenih specifičnih zdravil ali cepiv. Mednarodna skupnost poskuša pospešiti odziv, vendar se na vsakem koraku sooča s kompleksnimi izzivi. Boj ne poteka v sterilnih laboratorijih, temveč v izjemno zahtevnem okolju, kjer prisotnost oboroženih uporniških skupin otežuje ali celo onemogoča dostop do prizadetih območij. Dodatno oviro predstavljajo globoko nezaupanje prebivalstva, širjenje lažnih novic, da bolezen ne obstaja, in izjemno slaba infrastruktura vključno s stavkami neplačanega lokalnega zdravstvenega osebja. Vodja Združenih narodov za humanitarne zadeve, Tom Fletcher, je ob najavi dodatne finančne pomoči izpostavil absolutno resnost situacije z besedami: »To je klic k prebujenju. Potrebujemo hitrost, obseg in solidarnost, preden nas ta virus še bolj prehiti.« Kljub temačni sliki pa zdravstveni delavci rešujejo življenja s hitro izolacijo in podporno nego, več kot 1.000 ljudi pa je okužbo že prebolelo.

Kakšna je nevarnost za nas?

Čeprav za sev Bundibugyo zaenkrat še nimamo magičnega zdravila, znanstvena skupnost ni obstala na mestu. V tesnem sodelovanju z WHO so se na prizadetih območjih pospešeno začele klinične raziskave, v katerih preizkušajo več eksperimentalnih protivirusnih zdravil in kandidatov za cepiva, ki so bila predhodno uspešna v laboratorijih. Takoj ko bo eden izmed kandidatov potrjen kot varen in učinkovit, nameravajo strokovnjaki uvesti strategijo obročastega cepljenja, pri kateri se nemudoma cepi vse neposredne stike okuženih bolnikov in s tem takoj zameji širjenje.

Zdravstveni delavci v popolni osebni zaščitni opremi se pripravlja na razkuževanje območja. / Foto: Reuters

Ob vsakem takšnem izbruhu v Afriki se v javnosti hitro pojavi strah pred globalno pandemijo in ponovitvijo scenarijev iz preteklosti. Vendar pa Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter WHO mirita javnost in ocenjujeta tveganje za obsežno širitev virusa na evropsko celino kot zelo nizko. Ključna razlika v primerjavi z drugimi grožnjami, kot je bil koronavirus, je ta, da se ebola ne širi po zraku, temveč izključno prek neposrednega stika s telesnimi tekočinami osebe, ki že kaže jasne in hude simptome bolezni. Evropski zdravstveni sistemi so opremljeni z visoko razvito infrastrukturo in strogimi izolacijskimi protokoli, ki bi vsak morebiten vnesen primer takoj ustavili. Vodstvo WHO poudarja, da so posamični vnosi virusa ob današnjem obsegu globalnih potovanj vedno mogoči, a ne predstavljajo globalne grožnje. Kot strokovnjaki vseskozi opozarjajo: edina prava rešitev je, da se ogenj pogasi tam, kjer je izbruhnil. Zato najboljša obramba Evrope in sveta ostaja takojšnja in izdatna logistična ter finančna podpora prizadetim afriškim državam.