Med počitnicami so poslanci Svobode, SD in Levice predlagali odstavitev Zorana Stevanovića. Jim lahko uspe?
Lahko kar odgovorim, da verjetno ne, glede na to, da so očitki v predlogu za odstavitev nesmiselni. Argumentacija ne zdrži, po pregledu predloga je jasno, da noben poslanec ne more glasovati za takšen predlog razrešitve.
Enotedenska podporna kampanja Slovenske tiskovne agencije in večine medijev, ki so dnevno objavljali, koliko podpisov podpore ruskih Vladimirjev Putinov in iranskih Miki Mišk je proti Stevanoviću zbral Miha Brejc, ki so ga vsakič posebej predstavili kot nekoč vidnega člana SDS, vas torej ni prepričala?
Ne, ni me prepričala. Prej nasprotno. Teden dni smo spremljali organizirano medijsko ustvarjanje vtisa, da gre za nekakšno množično ljudsko vstajo proti predsedniku državnega zbora. Ko se je izkazalo, da je mogoče v spletno peticijo vpisati praktično karkoli in da gre za zelo neverodostojno peticijo, je zgodba precej hitro izgubila sijaj.
Posebej povedno je bilo tudi to, da se je ob imenu Mihe Brejca zelo vztrajno poudarjalo njegovo nekdanje članstvo v SDS. To se vedno uporabi takrat, ko neki bivši član SDS naredi nekaj, kar ustreza levemu političnemu polu, in je treba ustvariti povezavo s SDS. Čeprav SDS te peticije ni organizirala in Miha Brejc že štirinajst let ni njen član.
Pa še nekaj. Predsednika državnega zbora ne razrešujemo z medijskimi kampanjami in spletnimi peticijami. Opozicija mora zbrati 46 glasov za razrešitev in to je vse. V demokraciji štejejo glasovi poslancev ali volivcev, ne število naslovnic. Oni to dobro vedo. Ob teh pritiskih na predsednika DZ gre le za izčrpavanje in preusmerjanje pozornosti javnosti od pomembnejših tem.
Ko se je pokazalo, da Brejčevo zbiranje podpisov ni posebej prepričljivo, ker je lahko vsak podpisal kogarkoli, in to večkrat, smo izvedeli, da naj bi se zgodil napad iz tujine, celo napad Black Cuba. Ali to verjamete?
Zgodba s propadlo spletno peticijo pravzaprav dobiva še bolj groteskno podobo. Najprej imamo peticijo, katere verodostojnost se je sesula v prah, potem pa nenadoma dobimo zgodbo o napadu iz Indije in Izraela ter Black Cubu.
Moj odgovor je zelo preprost: pokažite dokaze. Če dokazov ni, pa ne govorimo o varnostni zgodbi, ampak o političnem spinu.
Mislim, da se tuje obveščevalne službe prav zabavajo ob takšnih neumnih izjavah opozicije in tudi nekaterih medijskih hiš.
Foto: Gaja Hanuna
Svoboda Roberta Goloba in drugi so na koncu predlagali, da bi postali prva država na svetu in v zgodovini, ki bi predsednika parlamenta odstavljala na neobvezujočem posvetovalnem referendumu. Ste za to pot?
No, to je še en absurd. Politični. Bolje rečeno, gre za razgradnjo demokratičnih procesov in jasno zlorabo ustavne kategorije posvetovalnega referenduma. To so v Svobodi skupaj z Levico in SD uspešno počeli že v času prejšnjega mandata z izničenjem poslovnika DZ, totalitarnimi nastopi in odločanji takratne predsednice DZ, danes pa to nadaljujejo v opoziciji.
Če Golobovi menijo, da predsednik državnega zbora ni primeren za funkcijo, naj zberejo potrebno večino 46 glasov za razrešitev. Ker očitno nimajo dovolj glasov, so se domislili neobvezujočega posvetovalnega referenduma.
To ni resna ustavnopravna rešitev. To je politični teater.
Še bolj zanimivo je, da isti politični prostor, ki je v preteklosti opozarjal na zlorabo referendumov za politične obračune, zdaj izumlja referendum o funkciji, o kateri po naši ustavi odloča državni zbor.
Golobovi preprosto ne morejo sprejeti dejstva, da predsednik DZ ni v koaliciji z njimi.
Odstavili bi ga, ker jim ni uspelo doseči, da bi pri Black Cubu parlament preiskoval le SDS in da bi še naprej preiskovali desne medije s Tamaro Vonto, ne pa plačil podjetju Vesne Vuković ter poslov GEN-I in Roberta Goloba. Kakšen razplet pričakujete?
Predlaganih je več preiskovalnih komisij. Preiskovalna komisija o Black Cubu, kot jo predlagajo SDS, NSi, Demokrati in Resni.ca, je namenjena temu, da se preišče vsebina videov, ki so bili objavljeni. Torej to, ali je res šlo za koruptivna dejanja. Ali drži, da imamo gospoda deset odstotkov, ali drži, da je Alenka Bratušek odtujila sredstva ob drugem tiru, in tako naprej. Prav je, da se preiskuje, kam je šel davkoplačevalski denar. Temu so namenjene preiskovalne komisije. Preiskovati morajo funkcionarje in institucije, ki porabljajo davkoplačevalski denar.
Na drugi strani je preiskovalna komisija, ki jo predlagajo Svoboda, SD in Levica in ki bi preiskovala, kdo je snemal izjave o ravnanju z davkoplačevalskim denarjem. Opozicija zahteva še nadaljevanje preiskovalne komisije Tamare Vonte o obvodnem financiranju strank in medijev. Tukaj smo ostro proti, kajti ta preiskovalna komisija je v prejšnjem mandatu končala svoje delo. Jasno je, po zakonu o preiskovalni komisiji in poslovniku, da komisija, ki je že končala delo, tega ne more nadaljevati. Kakšni bodo razpleti? Jasno in glasno smo povedali, da je treba počakati na rezultat referenduma. Takrat bo znano, po katerem zakonu se lahko ustanovijo vse na novo predlagane parlamentarne preiskovalne komisije.
Foto: Gaja Hanuna
Kako ocenjujete vodenje parlamenta gospoda Stevanovića v primerjavi z Urško Klakočar Zupančič? Oba sta na vrh prišla brez izkušenj, kot novinca v DZ?
To je težko primerjati. V prejšnjem mandatu so vrednostni standardi za delo predsednika državnega zbora zelo padli. Pravzaprav jih po končanem mandatu prejšnje predsednice ni bilo več. Samo kot primer, v preddverju velike dvorane je bila vitrina, v kateri so vsi nekdanji predsedniki pustili nekaj iz svojega časa, od nalivnih peres do knjig. Prejšnja predsednica je pustila rdeč čeveljc. Mislim, da to pove vse. Prejšnja predsednica, ki je trdila, da je pravnica in da dobro pozna pravne zadeve, je izmaličila malo ustavo, torej poslovnik državnega zbora, uvedla neko svojo parlamentarno prakso, ki omogoča storiti karkoli mimo poslovnika, da o kršitvah ustave ne govorim. Novi predsednik državnega zbora poskuša ponovno vzpostaviti red in delo po poslovniku. Pokazal je veliko željo po tem, da gre tudi državni zbor naprej s časom, kar zadeva samo organizacijo. Vsekakor je manj histerije, sejna dvorana se ne izkorišča za samopromocijske videe, ni šovinističnih izpadov in groženj poslancem.
Največja opozicijska stranka Svoboda vodi nadzor javnih financ, kar so v prejšnjem mandatu SDS onemogočili.
Tako je. Mi s tem nismo imeli težav, ker je jasno, da nadzorne komisije vodi opozicija. Tragikomično je, da to komisijo danes vodi Alenka Bratušek. Svoboda Stevanoviću očita, da onemogoča delo opozicije, pri vsem skupaj pa jih jezi le to, da ni šel v koalicijo z Golobom.
TV Slovenija je poročala, da s pomočjo Petra Jambreka pripravljate ustavno obtožbo proti Nataši Pirc Musar zaradi prometne nesreče, po kateri ljudje ne bi smeli izvedeti, da je bila v avtomobilu tudi poslovna partnerica predsednice z ruskim državljanstvom. Je bila med poslanci kakšna razprava, da bi sprožili postopek za ustavno obtožbo?
Nihče ni stopil v stik z mano glede priprave takšnega dokumenta. O tej zadevi znotraj koalicije v državnem zboru ni bilo nobene razprave.
Vas je kot vodjo poslanske skupine največje stranke iz TVS kdo vprašal, ali zbirate 30 podpisov, kolikor jih je potrebnih, da se postopek začne?
Ne, nihče me ni nič vprašal.
Kakšno je vaše mnenje o tem, da so poročali o sprožitvi takega postopka, ne da bi karkoli preverili?
Tega smo od javne televizije že dokaj navajeni. V tem primeru pa je bilo verjetno treba ustvariti umetno novico, ki bi zakrila dejansko težavo prometne nesreče predsednice države. Tako so si dobesedno izmislili, da gospod Jambrek pripravlja ustavno obtožbo zoper predsednico in da pri tem sodeluje koalicija.
Je to povezano s tem, da so potem leve stranke in tudi predsednica republike lahko ostro obsodile “politizacijo”?
Mislite z najavo obtožbe?
Da. Da bi omogočili proteste proti nečemu, česar ni.
Poskušajo ustvariti neko mnenje, negativizem okoli koalicije in vlade. Ljudje ne preverjajo novic. Ko neko lažno novico objaviš trikrat, je demanti novice brez učinka, saj se je lažna novica že razširila med ljudmi.
Vas je presenetilo, da policija tudi dan po nesreči predsedniških vozil javnosti ni razkrila, da je bila udeležena predsednica republike in da je poškodovana?
Policija mora opraviti svoje delo, torej preiskati vzroke nesreče in priti do zaključkov. Ko pridejo do zaključkov, to javnosti predstavijo.
Je prav, da so prikrili ime predsednice tudi naslednji dan?
Tukaj je precej odvisno od predsednice, ki bi morala delovati transparentno. Največ težav je povzročila sama z različnimi izjavami po nesreči, katerih vsebina se je kasneje celo izkazala za neresnično. Predvsem predsednica je tista, ki bi morala razkriti imena sopotnikov v vozilu. Policija mora po mojem mnenju najprej opraviti svoje delo, šele potem lahko predstavi podatke na novinarskih konferencah in pove, kaj se je zgodilo v nesreči.
Predsednica vztraja, da so imena prijateljic v avtomobilu, med drugim ruske državljanke Krivolucke, zasebna stvar prijateljic. Je običajno, da se v državnih vozilih z dopustov na prireditve prevažajo poslovni partnerji ali osebni prijatelji? Ste vi osebno kdaj tako prevažali koga?
Ne. Nikoli nisem bila varovana oseba, torej nisem uporabljala vozila na način kot ga predsednica. Kadar sem uporabljala službeni prevoz, kar mi pripada kot vodji poslanske skupine, je bilo to na uradne dogodke. Mislim, da nikjer ne piše, koga lahko vzameš v avto. Gre bolj za neko samodisciplino, samoomejevanje. Ne povabiš pač kogarkoli v službeni avto. Če greš na državni dogodek, se verjetno lahko zraven pelje mož oziroma partner, če je prav tako vabljen. S službenim vozilom z voznikom se verjetno s prijateljico ne pelješ na neki dogodek. Mislim, da bi morala biti predsednica v svojih izjavah bolj transparentna in javnosti pojasniti zadeve. Ne nazadnje gre za varovano osebo, prvo v državi. Treba je imeti odkrit odnos do državljanov, pa tudi do sebe, svojih bližnjih in tistih, ki skrbijo za varnost. Je pa nesreča pokazala, da varovanje ni bilo optimalno.
Foto: Gaja Hanuna
Ruska državljanka Krivolucka, ki ima tudi slovensko državljanstvo, močno odmeva tudi mednarodno. V tujini so razkrili, da je bila naša predsednica zaradi nje večkrat na obisku v Rusiji, tudi tik pred napadom na Ukrajino, in da je bil na naslovu, kjer je bila v Rusiji prijavljena, prijavljen tudi nekdanji namestnik direktorja službe državne varnosti, ki stoji za aretacijami Janše v aferi JBTZ.
Nove informacije, ki prihajajo, sprožajo različna vprašanja. Glede na to, da gre za predsednico države, bi morale biti karte odprte s čim manj nejasnostmi, ki sprožajo nova in nova vprašanja glede njene prijateljice, ruske državljanke. To, kar se je dogajalo v preteklosti, ko še ni bila predsednica, je lahko prav tako sporno z vidika njene sedanje funkcije v državi. To sproža vprašanja in verjetno se bodo odkrivale še nove zadeve in povezave.
Potem ko je javnost izvedela za kar sedem potovanj Pirc Musarjeve v Rusijo in intimno zvezo Krivolucke z visokim funkcionarjem naše obveščevalne službe v Sibiriji, je predsednica komisije za nadzor varnostnih služb Janja Sluga napovedala, da bo zahtevala pojasnila Sove o vplivanju iz Rusije in Izraela. Je Izrael tu našla kot Brejc Black Cube v slogu, da ni pomembno, kaj je vprašanje, odgovor je vedno, da je kriv Izrael?
Ko se vprašamo o poteh predsednice države v Rusijo, dobimo Izrael. Ko vprašamo o predsedničinih ruskih povezavah, dobimo Black Cube. Tokrat gre za eno samo vprašanje, in sicer kakšna so morebitna varnostna tveganja zaradi ruskih povezav v neposredni bližini predsednice republike in nje same. Izrael je očitno spet dimna zavesa za vprašanja, na katera doma nočejo odgovoriti.
Kolegico Sluga bi zato zelo preprosto vprašala: Kaj konkretno je razlog, da ste v sejo, ki je sklicana v trenutku razkritij o ruskih povezavah, posebej vključili Izrael?
O dilemah parlamentarnega preiskovanja ravnanj oblasti bo potekal referendum, ki ga je opozicija dosegla z motom, da se bori proti politični policiji. Ta moto so uporabili, ker je koalicije ukinila možnost, da bi lahko GEN-I, Star Solar ali Robert Golob s pritožbo na ustavno sodišče ustavili preiskovanje. So te dileme vredne denarja, ki bo porabljen za odločanje ljudi?
To so vedno vprašanja. V ustavi imamo institut referenduma, ki je najvišja oblika odločanja državljanov ob volitvah, kar je treba spoštovati. Če so referendumi razpisani, so razpisani. Vprašanje pa je, ali je korektno, tako kot v tem primeru, z lažmi in zavajanji motivirati ljudi, da oddajo podpis za razpis referenduma. V tem primeru bi lahko bil odgovor, da ta referendum ni vreden tega denarja. V Svobodi so večji del prejšnjega mandata uspešno blokirali ustanovitev in kasneje delovanje preiskovalne komisije o GEN-I, ki naj bi preiskovala rabote Goloba in Svobode. Zdaj s strašenjem, da zakon o parlamentarni preiskovalni komisiji uvaja politično policijo in z lažmi izsiljenim referendumom nadaljujejo blokado dela parlamentarnih preiskovalnih komisij. Torej gre le za branjenje dela in lika Roberta Goloba.
Referendum je dejstvo in ljudje bodo odločili, ali želijo, da se morebitna koruptivna dejanja funkcionarjev preiskujejo ali ne. Na referendum je treba iti z jasnim sporočilom, povedati, da ne gre za nobeno politično policijo, ampak za preiskovanje morebitnih kaznivih ter koruptivnih ravnanj politikov in funkcionarjev ter da zakon odpravlja blokade za delovanje preiskovalnih komisij, ki jih je sprejela Golobova koalicija.
Ste prvopodpisana pod predlogom, da bi na posvetovalnih referendumih ljudje izrekli svoje mnenje o RTV-prispevku, volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in večji povezavi socialnih pravic z delom. Bomo o tem odločali hkrati z referendumom o dopustnosti preiskovanja GEN-I in Goloba?
O tem bo odločal državni zbor. Zahtevali smo izredno sejo glede predlogov referendumov. O tem bomo odločali v prihodnjih dneh.
Je vaš cilj, da se združi odločanja, ker je to ceneje?
Vsekakor. Pametno bi bilo to izvesti skupaj z referendumom o zakonu o parlamentarni preiskovalni komisiji. Bomo videli, kakšen bo razplet prihodnji teden.
Na RTV ta mesec skoraj niso mogli izplačati plač, ker še iz časa prejšnje vlade nočejo podpisati pogodb, ki bi jim zagotovile dodatnih deset milijonov letno za manjšinske programe in nekaj milijonov za orkestre, kar je lani s spremembo zakona o RTV omogočila prejšnja vladna koalicija. Kaj je v ozadju tega, da nočejo podpisati pogodb in da se spravljajo v vse večjo finančno stisko?
Kaj je v ozadju, morate vprašati njih, je pa treba zagotoviti transparentnost delovanja javnega zavoda. Vsi javni zavodi, ki uporabljajo davkoplačevalski denar, morajo delovati transparentno. Tu ne sme biti debate. Se pa že nekaj časa govori o netransparentni porabi denarja na RTV, na primer o tem, ali se denar, ki je bil dodatno dodeljen za programe manjšin, namenja za nekaj popolnoma drugega, ne za te programe.
Beremo lahko, da naj bi predsednik sveta RTV Goran Forbici, ki ga je nastavila prejšnja koalicija, zavračal podpis pogodb in spodbujal upor, češ da vlada nima pravice nadzorovati, kako se uporablja denar. Pričakujete vojno?
(Smeh, op. p.) Vojna se ne sproža kar tako. To je huda beseda, se mi pa zdi, da so na RTV v vojni sami s sabo. Še enkrat, poraba davkoplačevalskega denarja mora biti transparentna, javni zavodi morajo poročati o porabi sredstev. Tukaj ne sme biti izgovorov. Ljudje plačujejo prispevek in davke in prav je, da vedo, za katere programe in preostale dejavnosti javnega zavoda se denar porablja.
Kako boste glasovali na referendumu o ukinitvi prispevka?
Za.
Kaj bo drugače, če bo treba iz proračuna plačati več kot sto milijonov, da bi nadomestili prispevek?
Če bo zavod denar dobil iz proračuna, bo moral poročati vsaj enkrat letno. Denar bo namenski in treba ga bo namensko porabiti. Če bo denar namenjen za programe manjšine, se bo torej lahko porabil le za te programe, ne pa za nekaj popolnoma drugega. Če bo za športne programe, bo za športne prenose, kultura za kulturo. Delovati bodo morali bolj transparentno, varčno. Ne nazadnje, koliko ima RTV zaposlenih?
Dva tisoč.
Da.
Nadzorni svet, ki je omogočal vsaj delen nadzor poslovanja, pa so ukinili z “depolitizacijo”.
Tako je.
Prejšnja koalicija je zagotovila dolgoročna državna financiranja izbranih medijev s spremembo več zakonov. Bo koalicija popravljala te zakone o medijih, o RTV, o nevladnih organizacijah?
To je zapisano v koalicijski pogodbi. Spremenila se bosta zakon o RTV in zakon o medijih. Spremembe pripravljajo ministrstvo za kulturo, vlada. Poslanci tega še nimamo na mizi, je pa to koalicijsko dogovorjeno in se bo zgodilo. Najkasneje po odločitvi na referendumu glede prostovoljnih prispevkov za RTV.
Pričakujete ugovore, da gre za poseg v že pridobljene pravice, ker je del denarja že razdeljen za več prihodnjih let?
Pričakujemo ugovore na vsak zakon. To vidimo že danes, ne glede na to, ali gre za ustavno obtožbo, referendum ali drugačno zavlačevanje opozicije. Nič več ne preseneča.
Tudi pri ukinjanju določbe, da smejo tujci voliti Jankovića v Ljubljani, iz opozicije nasprotujejo, da gre za poseg v že pridobljene pravice tujcev, ki naj bi zmanjšal tudi integracijo v skupnost. Kako odgovarjate na te očitke?
Ne razumem, kako bi to zmanjševalo integracijo tujcev. Glejte, imamo poštne nabiralnike, kjer je na enem naslovu prijavljenih 30 ali več oseb, ki sploh ne živijo v Sloveniji. Prijavljeni so tukaj, delajo v Avstriji, Italiji. In ti potem odločajo o tem, kdo bo župan, občinski svetnik. Če vprašate mene, volijo naj tisti, ki imajo državljanstvo. Vse to pa je daleč od integracije. Za integracijo se poskrbi na drugačen način.
Foto: Gaja Hanuna
Večina na ustavnem sodišču je sindikatom in opozicijskim strankam dovolila zbiranje podpisov proti zakonu o znižanju davkov na hrano, energente, ukinitvi plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo upokojencev, socialni kapici. Dovolili so referendum, na katerem se bo odločalo predvsem o davkih in prispevkih, kar ustava prepoveduje. Koliko vas je to presenetilo?
Upala sem, da ustavno sodišče tega ne bo storilo, ampak nisem bila presenečena. Pri odločitvi so presenetili predvsem nekateri zapisi v ločenih mnenjih ustavnih sodnikov. Na primer to, da je dopusten referendum o davkih, če gre za zvišanje, če gre za znižanje davkov, pa ne. To ustavno sodišče je daleč od tistega, kar smo poznali nekoč. Vse kaže na to, da to vlado oziroma to koalicijo čaka težak boj na vseh frontah.
Del sprememb je odprava prepovedi razpolaganja koncesionarjev v zdravstvu z dobički, kar je ustavno sodišče leta 2018 odpravilo kot kršenje ustave, večina na sedanjem ustavnem sodišču pa je poseg v dobičke dovolila z razlago, da so z leve to dobro utemeljili. Se je ustavnemu sodišču, ki odpravlja temeljne svoboščine ljudi, med katere spada pravica do zasebne lastnine in podjetništva, mogoče upreti?
Težko je, ampak pomembno je vprašanje, kako ravnati ob takšnih odločitvah ustavnega sodišča.