Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Vodja naravovarstvene nadzorne službe v javnem zavodu TNP-ja Sašo Hrovat pravi, da je letošnji obisk parka precej večji od lanskega. Vsaka sezona doseže nove rekorde in kaže, da bo tako še naprej. “Trend svetovnega turizma niso več topli kraji, ampak sever in hladnejše destinacije. Eden izmed svetovnih turističnih trendov so Alpe, vključno z Julijskimi Alpami,” je dejal.
Oglas
Opozoril je, da ta prostor z obstoječo infrastrukturo tako množičnih obiskov brez rigoroznih ukrepov ne bo prenesel. “Moramo se brezkompromisno postavljati na stališče, da je prvenstvena naloga narodnega parka varstvo narave,” je prepričan. “Narava je ena naših največjih vrednot in jo moramo varovati, če hočemo, da bo družba v prihodnosti sploh preživela,” je poudaril.
Obisk, ki presega zmožnosti infrastrukture, pogosto zlasti parkirnih mest, vodi tudi do preobremenitev nadzornikov. Kot je dejal vodja oddelka za prostor v javnem zavodu TNP Aleš Zdešar, je treba sisteme upravljanja najbolj obiskanih območij urediti tako, da ne bo kaosa, ki nadzornikom onemogoča učinkovito delo.
Stanje, s katerim se letos srečujejo na terenu, je v določenih primerih in trenutkih res neznosno, je potrdil Hrovat. “Moji kolegi so prvi na terenu, ki zaznavajo ves ta obisk, ves ta pritisk na prostor, vse te anomalije ter izbruhe turistov in domačinov,” je dejal.
Pomanjkanje kadra, zakonodaja pri zaposlovanju stroga
Prisotni bi morali biti na celotnem območju parka, od dolin in prelazov do visokogorja, vendar pa se spopadajo s pomanjkanjem kadra, podobno kot tudi policisti in medobčinski redarji. Trenutno je naravovarstvenih nadzornikov 20, ampak bi jih moralo biti ob viških turistične sezone vsaj še enkrat toliko, da bi lahko zadostno pokrili ves prostor, je ocenil Hrovat.
Dodatna težava je, da se jih bo osem v kratkem upokojilo. Med mladimi sicer opažajo nekaj interesa za to delo, vendar je zakonodaja glede kriterijev zaposlovanja precej stroga. Naravovarstveni nadzornik mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo in že opravljene tudi določene naravovarstvene in prekrškovne vsebine. Takšnih ljudi, če niso prej delali v redarstvu ali policiji, praktično ni, saj so to sicer plačljiva izobraževanja, je pojasnil Hrovat.
Nekoga, ki ne ustreza vsem razpisnim merilom, ne morejo zaposliti niti za določen čas. Če bi omogočili opravljanje teh obveznosti ob delu v določenem roku od začetka zaposlitve, bi bilo primerne kandidate vsekakor veliko lažje dobiti, je prepričan sogovornik.
To pobudo so že predstavili državi. Po zaključku poletne sezone pa bodo skupaj z drugimi zavarovanimi območji v Sloveniji še enkrat opozorili vsa resorna ministrstva, da je to nujen ukrep za učinkovit naravovarstveni nadzor v vseh zavarovanih območjih v državi. Interes za to službo pa bi povečala tudi uskladitev plač naravovarstvenih nadzornikov s primerljivimi poklici, za katerimi njihove plače zaostajajo.
Redarji lahko za nekatere prekrške izrekajo višje globe
Da bi ob velikem turističnem obisku naravovarstveni nadzorniki pri svojem delu dosegali čim boljše rezultate, veliko sodelujejo z medobčinskimi redarji. Ti lahko za nekatere prekrške na podlagi občinskih odlokov izrekajo tudi precej višje globe.
Za učinkovito se je letos pokazala odločitev občin Skupnosti Julijske Alpe, da globe za nedovoljeno kampiranje bistveno povišajo, in sicer na 500 evrov na osebo. Dosedanje nizke globe namreč niso imele odvračalnega učinka, v letošnjem poletju pa je teh prekrškov že bistveno manj.
Podatki Medobčinskega redarstva in inšpektorata občin Bled, Bohinj in Železniki kažejo, da so lani od 1. januarja do 17. avgusta na Bledu izdali 219 in v Bohinju 126 glob, letos pa v enakem obdobju na Bledu 116 in v Bohinju 95 glob.
Na področju nedovoljenega kampiranju ocenjujejo, da imajo višje predpisane globe v splošnem večji odvračalni učinek. To skupaj z okrepljeno prisotnostjo nadzornih organov, zgodnjimi jutranjimi nadzori in preventivnim obveščanjem zmanjšuje število tovrstnih kršitev.
Tudi letos pa sta inšpektorat in redarstvo okrepila preventivno delovanje – opozarjanje, obveščanje obiskovalcev ter prisotnost na najbolj obremenjenih območjih. Cilj nadzorov ni zgolj sankcioniranje, temveč predvsem preprečevanje kršitev ter zagotavljanje reda in spoštovanja pravil.
Oglas