Zelenski je opozoril na kritično pomanjkanje prestreznih raket za uspešno obrambo pred ruskimi zračnimi napadi. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V pogovoru z novinarji je Zelenski dejal, da bi lahko Rusija leta 2027 v vojsko vpoklicala več sto tisoč ljudi in skupno število novih nabornikov povečala na 500.000 za nadaljevanje vojne v Ukrajini, ki jo je začela pred štiri leti in pol.
Oglas
Po njegovih besedah gre za “periferno mobilizacijo”, usmerjeno predvsem v bolj oddaljene ruske regije. “Menimo, da se to ne bo zgodilo v osrednjih mestih, vendar mislim, da tega ne bodo mogli dobro prikriti,” je dejal.
Medtem ko se boji nadaljujejo okoli strateško pomembnega mesta Kostjantinivka, je Zelenski dejal, da Rusija pri poskusih preboja v tako imenovani pas utrjenih mest na vzhodu Ukrajine izgublja “največje možno” število vojakov.
Letos pričakuje, da bo obseg ozemlja, ki ga bo zasedla Rusija, približno enak obsegu ozemlja, ki ga bodo osvobodile ukrajinske sile.
Ruske sile nadaljujejo ofenzivo z namenom zavzetja preostanka industrijsko pomembnega Doneškega bazena na vzhodu Ukrajine, pri čemer po navedbah Kijeva napredujejo ob zelo visokih izgubah.
Zelenski je tudi opozoril, da bi lahko Rusija razvila zmogljivosti za razvoj do 1300 balističnih raket letno.
Rusija po trditvah Zelenskega pripravlja novo mobilizacijo vojakov po parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale med 18. in 20. septembrom. Foto: EPA
Po besedah Zelenskega Rusija kopensko ofenzivo podpira z vse intenzivnejšimi zračnimi napadi na ukrajinska mesta, razmere pa še poslabšuje pomanjkanje prestreznih raket za ameriške sisteme patriot.
Navedel je, da bo Ukrajina v letu 2026 prejela 264 prestreznih raket patriot, kar je precej manj kot leta 2025, ko jih je prejela 364, in leta 2023, ko jih je prejela 675. Kot je povedal, so ukrajinske zračne sile zaprosile za dobavo 360 prestreznih raket sistema patriot za prihajajočo zimo.
Ob tem je razkril, da se je s Francijo dogovoril za dobavo najmanj enega sistema zračne obrambe SAMP/T še letos, z Nemčijo pa za dobavo približno 600 prestreznih raket PAC-2 in PAC-3 do leta 2028.
Po njegovih besedah ukrajinska vojna prizadevanja dodatno otežuje več kot 23 milijard evrov velik primanjkljaj v obrambnem proračunu za letos, kar je posledica višjih izdatkov v prvi polovici leta, kot je bilo pričakovano.
Za “normalen začetek” leta 2027 bo po njegovih ocenah potrebnih skoraj sedem milijard evrov, dodatnih približno 17 milijard pa za plače vojakov, izplačila družinam padlih ter druge obrambne izdatke.
Ukrajina je poleti okrepila napade z brezpilotnimi letalniki na rusko gospodarsko infrastrukturo, med drugim na naftne rafinerije in skladišča spletnih trgovcev, saj meni, da ti objekti pomembno podpirajo ruske vojaške zmogljivosti.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto dejal, da je Kijev z napadi na gospodarske cilje odprl “Pandorino skrinjico”, in napovedal povračilne napade na “najbolj občutljive gospodarske sektorje” Ukrajine.
Volitve “ogromno tveganje”
Zelenski je med drugim zavrnil možnost izvedbe volitev v času vojne z Rusijo, saj ocenjuje, da bi bile te v tem trenutku “ogromno tveganje” in “pravi cunami”, ki bi razdelil državo.
“Menim, da so volitve kot take med vojno, kakršna je ta, ogromno tveganje. Volitve so v tem trenutku za državo pravi cunami, ki bo razdelil Ukrajino,” je ocenil Zelenski. “Če želimo uničiti državo, se lahko v teh vojnih časih premaknemo v smeri volitev,” je dodal.
Ukrajinski vojaki v Družkivki, ki leži na frontni črti v Doneški oblasti. Foto: Reuters
Njegova izjava sledi torkovemu pozivu med Ukrajinci priljubljenega nekdanjega obrambnega ministra Mihajla Fedorova, da se volitve kljub vojni izvedejo, saj da demokracija ne sme biti talka Rusije.
Fedorov, čigar razrešitev pred manj kot mesecem dni je med Ukrajinci sprožila negodovanje in proteste, je ob tem sicer priznal, da izvesti volitve v času vojne ni lahko, pri čemer je med drugim poudaril, da je treba glasovanje omogočiti tudi vojakom, tistim, ki živijo blizu frontne črte, in milijonom Ukrajincev v tujini.
“To je zapleteno (…) A zapletenost ne pomeni nezmožnosti,” je še menil.
V Ukrajini sicer od začetka ruske vojaške agresije februarja 2022 velja vojno stanje, v skladu s katerim so volitve odložene. Po anketi Kijevskega inštituta za sociologijo le 15 odstotkov Ukrajincev meni, da bi morale biti volitve izvedene pred končanjem vojne.
Fedorov že nekaj tednov nima stika z Zelenskim
V danes objavljenem pogovoru za BBC je Fedorov ponovil, da “demokracija ne sme biti Putinov talec”, pri čemer ni razkril svojih političnih ambicij.
Odstavljeni minister je ob tem načel vprašanje korupcije v ukrajinskih vladnih krogih. Kot je dejal, je preiskava pranja denarja, objavljena pred dnevi, sprožila vprašanja o predsednikovem zavedanju morebitne korupcije v njegovem ožjem krogu, pri čemer je menil, da bi moral Zelenski “odgovoriti na vprašanja”.
“Mislim, da se je pripravljen soočiti s takšnimi vprašanji. Njegova odgovornost je, da nam pove, ali se je tega zavedal ali ne,” je dejal Fedorov.
Zelenski je v sredo izdal odlok o razrešitvi namestnice vodje njegovega kabineta Irine Mudra, ki naj bi se znašla v preiskavi korupcije. Ukrajinski organi pregona so pred tem opravil hišne preiskave pri osumljencih, med drugim tudi pri osebi iz predsednikovega kabineta, vendar imen niso navedli.
Fedorov je bil na čelu obrambnega ministrstva od januarja do julija letos. Foto: Reuters
Preiskava naj bi bila povezana z obtožbami o pranju denarja zaradi plačila večmilijonske varščine za osumljenca v večji korupcijski zadevi.
Fedorov je v intervjuju za BBC povedal še, da z Zelenskim že “nekaj tednov” ni imel stika in da nima dokazov, da bi bil predsednik osebno koruptiven. “V vsem času, ko sem sodeloval z njim, od njega nisem nikoli prejel nobene naloge ali zadeve, ki bi bila v nasprotju z zakonom ali mojim občutkom integritete. To je moja osebna izkušnja z njim,” je dejal.
Oslo namenja 8 milijard evrov Ukrajini
Norveška namerava Ukrajini v letu 2027 nameniti še 85 milijard norveških kron oziroma 7,8 milijarde evrov finančne pomoči, kar je enak znesek kot v letu 2026, je sporočila vlada v Oslu.
Do najave pomoči prihaja med obiskom voditeljev nordijskih in baltskih držav v Kijevu, s čimer želijo izraziti podporo Ukrajini v vojni z Rusijo.
“Podpora in obnova Ukrajine nista zgolj pomoč. Gre za naložbo v varnost Evrope,” je med obiskom dejal norveški premier Jonas Gahr Store.
Oglas