Pod povsem običajnim nogometnim igriščem na Dunaju je skoraj dve tisočletji počival prizor, o katerem ne govori noben znani zgodovinski zapis.
Gradbena dela na nogometnem igrišču na obrobju Dunaja so oktobra 2024 prinesla izjemno arheološko odkritje. Delavci so naleteli na množično grobišče iz poznega 1. oziroma začetka 2. stoletja našega štetja, torej iz časa, ko je bilo območje današnje avstrijske prestolnice del Rimskega imperija.
Prve ocene so govorile o posmrtnih ostankih do 150 mladih moških. Novejše raziskave so sliko nekoliko izostrile: strokovnjaki so evidentirali najmanj 128 moških, starih med 20 in 35 let, podrobna analiza njihovih okostij pa razkriva brutalnost zadnjih trenutkov njihovega življenja.
Bioarheologinja Sheridan Strang iz dunajskega arheološkega podjetja Novetus je najnovejše ugotovitve predstavila na srečanju združenja Paleopathology Association. Pokojni so bili v grob položeni brez posebne skrbnosti oziroma v veliki naglici, kar dodatno podpira domnevo, da je šlo za žrtve večjega spopada.
Največ poškodb na občutljivem delu telesa
Na najmanj 48 okostjih so raziskovalci odkrili znake telesnih poškodb, velika večina pa jih je nastala tik pred smrtjo oziroma ob njej. Moške so zadeli izstrelki, rezila in drugo orožje. Posebej nenavadna je razporeditev poškodb. Najpogostejše so bile poškodbe medenice, medtem ko so bile rane, povzročene z ostrim orožjem, večinoma skoncentrirane na lobanjah.
Pri enem od pokojnikov so arheologi doživeli še posebej nazoren trenutek. Konica sulice je bila še vedno zapičena v njegovo medenico. “Ljudje, ki so povzročili te poškodbe, so merili v te občutljive predele,” je za Live Science povedala Strangova. Število, raznolikost in značilnosti poškodb po mnenju strokovnjakov praktično izključujejo možnost, da bi šlo za usmrtitve, denimo za kaznovanje vojakov zaradi strahopetnosti. Dunajski muzej je že leta 2025 ocenil, da vse kaže na katastrofalen konec vojaške operacije.
Temu pritrjujejo tudi predmeti, najdeni v grobišču na območju ulice Hasenleitengasse. Med njimi so bili železno bodalo, deli luskastega oklepa in kos čelade.
Bitka, ki je zgodovina ni zapisala?
Današnji Dunaj je bil v rimskih časih dom pomembnega vojaškega oporišča Vindobona. Med približno letoma 50 in 120 je območje uživalo razmeroma mirno obdobje, vendar očitno ne povsem brez nasilja. Pisni viri omenjajo, da so leta 92 germanske skupine prečkale Donavo in vdrle na rimsko ozemlje ter uničile celotno rimsko legijo. Raziskovalci zato preverjajo možnost, da bi bili moški iz množičnega groba povezani prav s tem dogodkom.
Dokazov za zdaj ni dovolj. Spopadi v bližini Vindobone so potekali tudi med markomanskimi vojnami, približno med letoma 166 in 180, toda noben znani zapis o bitki na tem delu današnjega Dunaja se časovno povsem ne ujema z najdenim grobiščem.
Dodatna uganka je identiteta mrtvih. “Ti posamezniki so bili morda pripadniki rimske vojske, vendar ni nujno, da so bili vsi Rimljani. Obstaja možnost, da gre za mešano grobišče Rimljanov in pripadnikov kakšnega germanskega plemena,” pojasnjuje Strangova.
Najdba, kakršnih skoraj ni
Prav zato je dunajsko odkritje za arheologe tako dragoceno. Ponuja izjemno redek neposreden vpogled v poškodbe vojakov na bojiščih rimskega cesarskega obdobja. Do 3. stoletja je bilo namreč upepeljevanje običajna praksa tako pri rimskih vojaških žrtvah kot tudi med civilnim prebivalstvom. Množična grobišča z ohranjenimi okostji bojevnikov iz tega časa so zato izjemno redka.
Vodja arheoloških izkopavanj Michaela Binder je pomen najdbe opisala zelo jasno. V Nemčiji poznajo velika antična bojišča, na katerih so odkrili orožje, toda najti tudi mrtve bojevnike je nekaj povsem drugega. Po njenih besedah je takšno odkritje v kontekstu rimske vojaške zgodovine edinstveno. Raziskave še niso končane, delo Sheridan Strang pa še ni bilo objavljeno v recenzirani znanstveni reviji, zato dokončnih odgovorov še ni.
