Slovenija vstopa v jesenski politični cikel brez običajnega odmora. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Če je bilo v preteklosti poletje čas političnega zatišja, letos ni bilo tako. Politično dogajanje je ostalo intenzivno tudi med parlamentarnimi počitnicami, saj so javnost zaposlovale tako afere kot medstrankarski spori.
Oglas
Po oceni novinarke TV Slovenija Tanje Starič za STA je bilo politično ozračje pred začetkom jeseni bolj razgreto kot sicer. Po ustanovitvi nove vlade in končanem volilnem ciklu bi lahko pričakovali obdobje umiritve, vendar so ga zaznamovali spori glede parlamentarnih preiskav, afera poslanca Resni.ce Borisa Mijiča, napoved obiska predsednika DZ-ja Zorana Stevanovića v Moskvi ter polemike okoli prometne nesreče predsednice republike Nataše Pirc Musar.
Prav zaradi teh dogodkov Slovenija vstopa v jesenski politični cikel brez običajnega odmora, kar napoveduje še ostrejše politične obračune v prihodnjih mesecih.
Proračun kot ključni izziv vlade
Osrednji nalogi vlade bosta priprava in potrjevanje proračunskih dokumentov. Že konec avgusta naj bi obravnavala rebalans državnega proračuna, ki predvideva povečanje odhodkov s 17,7 na 18,4 milijarde evrov.
Vlada rast porabe utemeljuje predvsem z višjimi obrambnimi izdatki in dokončanjem projektov iz načrta za okrevanje in odpornost. Ob nespremenjenih prihodkih bi se letni proračunski primanjkljaj z zdaj ocenjenega 2,1 milijarde evrov povečal na 2,8 milijarde evrov.
Do konca septembra naj bi bili pripravljeni tudi proračunski načrti za prihodnji dve leti. Predvidena sta nadaljnja rast javne porabe in povečanje sredstev za obrambo, medtem ko vlada dodatne prihodke pričakuje predvsem iz višjih davčnih prilivov. Za leto 2027 je skupni obseg porabe določen v višini 18,4 milijarde evrov, za leto 2028 pa 19,1 milijarde evrov.
Poleg javnih financ bodo med osrednjimi vladnimi nalogami še zdravstvo, infrastruktura, kultura in medijska zakonodaja, zlasti novela zakona o medijih ter spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija.
Referendumska vročica
Politično jesen bodo v glavnem zaznamovali referendumi. Za 11. oktober je že predviden zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Poleg tega koalicija in stranka Resni.ca predlagata še tri posvetovalne referendume, in sicer o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, ukinitvi obveznega RTV-prispevka in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Opozicija pa je predlagala še posvetovalni referendum o tem, ali naj DZ razreši predsednika DZ-ja Zorana Stevanovića, vendar se pričakuje, da bo DZ pobudo zavrnil.
Septembra se bo začelo tudi zbiranje podpisov za dodatne referendumske pobude, in sicer za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o lokalnih volitvah, ki bi državljanom tretjih držav odvzel volilno pravico na lokalnih volitvah, in za referendum o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, potem ko je ustavno sodišče referendum dopustilo. Pričakovati je, da bodo zbrali dovolj podpisov, saj je že pobudo za referendum podpisalo več kot 47.000 volivcev.
Med najodmevnejšimi je referendum o intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije.
Starič je opozorila, da lahko množica referendumov povzroči zmedo med volivci. Po njenem mnenju se bodo številni odločali predvsem po politični pripadnosti in odnosu do zdajšnje vlade, ne pa nujno po vsebini posameznih vprašanj.
Opozicija in koalicija na različnih poteh
Starič ocenjuje, da je koalicijska večina ta hip precej stabilna. Posebno vlogo ima pri tem stranka Resni.ca, ki sicer formalno ni del koalicije, vendar jo pri ključnih glasovanjih podpira.
Po drugi strani naj bi bile razmere v opoziciji bolj zapletene. Med Gibanjem Svoboda in SD-jem se zamere vlečejo že dlje. Opozicija tekmuje med sabo, kar se je pokazalo tudi na parlamentarnih volitvah. Tako rekoč celotna opozicija je tudi zavrnila povabilo predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba v vlado v senci. Vse to kaže na težave opozicije, ki bo potrebovala čas, da se sestavi, meni Starič.
Razpoke se kažejo tudi zaradi lokalnih volitev 15. novembra, na katerih bodo opozicijske stranke tekmice. Tako tudi na lokalnih volitvah pričakuje divjo bitko, zlasti v Ljubljani in drugih večjih mestih. Ta bo predvsem zanimiva, ker leva sredina Ljubljano jemlje kot svojo “naravno bazo”, za katero se bodo spopadli med sabo. “Če ne bodo našli skupnega jezika, se bo mogoče pokazalo, da ni tako samoumevno, da je Ljubljana levosredinska,” je poudarila.
Koalicija pa bo na drugi strani poskušala svoj domet na lokalni ravni še povečati.
Največ zanimanja je glede Ljubljane, kjer se po dveh desetletjih oblasti Zorana Jankovića napoveduje več njegovih resnih izzivalcev. Kandidaturo je že napovedal sokoordinator Levice Luka Mesec, v boj za županski stolček glavnega mesta se bodo podali tudi v stranki, ki jo snujeta nekdanja predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič in nekdanji premier Anton Rop.
Pomembni politični obračuni se obetajo tudi v Mariboru in Celju. Za zdaj še ni jasno, ali se bo za župana Maribora znova potegoval aktualni župan Saša Arsenovič. Njegov zadnji mandat je zaznamovalo več afer. Zanimivo pa bo tudi v Celju, kjer se v tekmo za celjski prestol znova podaja Bojan Šrot. Ta je po 24 letih vodenja knežjega mesta pred štirimi leti izgubil proti Matiji Kovaču, ki bo prav tako kandidiral znova.
Oglas