Monetova hiša s cvetličnim vrtom. Foto: Wikimedia Commons
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Impresionistični slikar Claude Monet se je v Giverny v Normandiji preselil leta 1883. Tam je najprej pred svojo hišo uredil cvetlični vrt. Deset let kasneje je kupil še zemljišče na drugi strani ceste in nanj speljal rokav bližnje reke Epte ter ustvaril vodni vrt z znamenitim japonskim mostom. Vrtova, ki ju je povezal s podhodom, danes upravlja Fundacija Claude Monet.
Oglas
Monet je sliko Umetnikov vrt v Givernyju ustvaril leta 1900. Foto: Wikimedia Commons
“To se je prvič zgodilo v takšnem obsegu”
V letošnjem poletju je tudi slikarjeva domovina doživela rekordno zaporedje vročinskih valov, ki so po podatkih francoskih javnih zdravstvenih služb povzročili obsežne požare v naravi in porast običajne stopnje smrtnosti.
Med drugim se seveda tudi vrtnarji spopadajo s posledicami vročinskih valov. “Neverjetno žalostno je,” je za France 24 povedal Rémi Lecoutre, namestnik glavnega vrtnarja v muzeju Hiša in vrtova Clauda Moneta, ki je bil tako kot fundacija ustanovljen leta 1980. “To se je prvič zgodilo v takšnem obsegu. Grozno je,” je povedal o stanju vrtov, ki spadata med najbolj cenjene znamenitosti v Franciji.
Škoda za zdaj opazna ob natančnejšem pogledu
Lecoutre je ob tem novinarjem pokazal, kje v tem letnem času običajno rastejo kapucinke, ki jih je vročina zdaj popolnoma uničila. Z ekipo vrtnarjev poskušajo zaščititi preostalo rastlinje tako, da rastline združujejo in tiste občutljivejše zalivajo ponoči. Videti je, da se njihov trud obrestuje, saj mediji poročajo, da je škoda opazna predvsem ob natančnejšem pogledu.
Monetov vodni vrt z znamenitim japonskim mostom. Foto: Wikimedia Commons
“Z mini pršilniki in podzemnim namakanjem smo se lahko borili proti vodnemu stresu (stanje, ko rastlina nima na voljo dovolj vode, op. n.). Nekaj listja je kljub temu še zmeraj ožganega. Na ravni rastlin prihaja do fizioloških pojavov. Zaprejo listne reže in prenehajo cveteti. Zato smo imeli veliko ovenelih cvetov. Naloga vrtnarja je tudi ta, da se prilagodi in najde rešitve za vročino,” je namestnik glavnega vrtnarja povedal za televizijo France 3.
Monetova slika Ribnik z lokvanji iz leta 1899. Foto: Wikipedia Commons
Običajni ritem rastlin povsem porušen
Lecoutre z ekipo vrtnarjev razmišlja tudi o prehodu na rastline, ki so odpornejše na vročino, obenem pa se pripravljajo na to, da bodo rastline zaradi hude vročine zacvetele prej, saj je njihov običajni ritem povsem porušen.
A te spremembe s sabo prinašajo tudi novo zagato: edinstveni cvetlični vrt, ki mu piko na i daje slikarjeva čudovito ohranjena rožnata hiša z zelenimi obrobami, naj bi namreč obujal znamenite cvetlične pokrajine z Monetovih slik.
Vrtnarji se ne bojijo vzeti si nekaj svobode
“Ker gre za zgodovinski vrt, je najbolje, da te rastline ustrezajo estetskim merilom in so čim bližje rastlinam, ki jih je poznal Monet. Vendar se vrtnarji ne bojijo vzeti si nekaj svobode. Navsezadnje nismo muzejski vrt, ampak resnično prostor, ki se razvija s svojim časom,” je še dejal Lecoutre za France 24.
Pravzaprav si je Monet želel vrtove, polne raznolikih rastlin, pogosto jih je razporejal v zaporedne valove cvetov, ki so cveteli le nekaj tednov, s čimer je bil vrt že sam po sebi umetniško delo. “To je dodana vrednost tega vrta tukaj v Givernyju: veliko rastlin s kratkim ciklom, vendar v zelo velikem številu,” je pojasnil.
Vodni vrt in slavni lokvanji, ki edini uživajo v visokih temperaturah. Foto: Wikimedia Commons
Slikarjevi oboževani lokvanji edini uživajo v vročini
Ob vsem tem velja poudariti, da ene vrsta cvetja, ki jo je Monet naravnost oboževal, na srečo ne motijo naraščajoče temperature: njegovi slavni lokvanji imajo pravzaprav nadvse radi visoke temperature.
Claude Monet (1840–1926). Foto: Wikipedia Commons
Vrt je Monetu služil kot njegova glavna muza. Zanj je naročal eksotična semena in skrbno načrtoval barvne kombinacije cvetja skozi letne čase. Hkrati pa mu je bil vrt tako kraj za delo kot slikarski studio na prostem. Monet je pravzaprav veljal za umetnika in vrtnarja par excelence.
Letošnja stoletnica Monetove smrti
5. decembra letos bo minilo 100 let od slikarjeve smrti, umrl je pri starosti 86 let. Ob jubileju se mu v domovini poklanjajo tudi z več jesenskimi razstavami in dogodki.
Pariški Musée de l’Orangerie pripravlja razstavo Monet: Čas slikanja, ki bo na ogled od 30. septembra. Prav tako pariški Musée Marmottan Monet pa bo gostil razstavo Zgodbe o pokrajinah: od Moneta do Hockneyja (1893 do 2026), ki bo na ogled od 24. septembra in bo predstavila impresionistične slike v dialogu s sodobnimi umetniki.
Oglas