Stavbo v središču Washingtona, znano kot Arts and Industries Building, so odprli leta 1881. Foto: Wikipedia Commons
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Odprtje muzeja v že obstoječi stavbi bi torej zaobšlo potrebo po odobritvi kongresa in preprečilo politični boj z administracijo predsednika Donalda Trumpa, poroča The New York Times.
Oglas
Zgodovina znamenite stavbe v središču prestolnice ZDA
Stavbo, znano kot Arts and Industries Building, ki stoji v znamenitem odprtem parku National Mall v središču Washingtona, sta zasnovala arhitekta Adolf Cluss in Paul Schulze. Odprli so jo leta 1881, še istega leta je gostila predsedniški ples ob inavguraciji Jamesa A. Garfielda. Nekaj mesecev pozneje so jo odprli za javnost kot prvi nacionalni muzej v ZDA.
Stavba je bila leta 1971 razglašena za narodno zgodovinsko znamenitost, a je v desetletjih propadala in tako so jo leta 2004 zaprli za javnost. Dve leti pozneje se je znašla na letnem seznamu najbolj ogroženih zgodovinskih krajev v ZDA, ki ga izdaja organizacija National Trust for Historic Preservation.
Obnovitvena dela na stavbi dve desetletji potekajo s prekinitvami, predvsem zaradi težav s financiranjem. Stavbo za javnost odprejo le občasno za posebne razstave in dogodke. Trenutno je odprta, a jo bodo 7. septembra znova zaprli zaradi dodatnih obnovitvenih del. Datum dokončanja zdajšnjega projekta obnove še ni bil objavljen, piše The Art Newspaper.
Obnovitvena dela v letu 2012. Foto: Wikipedia Commons
Zapleti okoli muzeja Latinskoameričanov in muzeja Američank
Stavba se je pred štirimi leti znašla v ožjem izboru morebitnih lokacij tako za Nacionalni muzej latinskoameriške kulture kot tudi za Muzej zgodovine Američank Ustanove Smithsonian. Oba projekta je pred tem odobril kongres, Trump pa podpisal leta 2020 med svojim prvim mandatom. Načrti so se medtem spremenili v korist gradnje novih, namensko zasnovanih stavb za oba prihajajoča muzeja.
Sorodna novica
Poročilo Bele hiše: Ustanovo Smithsonian vodijo radikalni aktivisti, ki jim ni mogoče zaupati
A je muzej zgodovine Američank maja letos naletel na veliko oviro, ko je bil v predstavniškem domu ameriškega kongresa zavrnjen predlog zakona, ki bi dokončno določil njegovo prihodnjo lokacijo na območju National Malla. Z dopolnili k zakonu, ki so bila vključena v zadnjem trenutku, so namreč poskušali iz programov muzeja izključiti transspolne ženske in ustvariti pravno luknjo, ki bi predsedniku Trumpu omogočila, da po lastni želji spremeni lokacijo.
Tudi latinskoameriški muzej je bil v zadnjem času tarča političnih bitk. Leta 2023 je razstava z naslovom ¡Presente! A Latino History of the United States (Prisotni! Zgodovina Latinskoameričanov v Združenih državah) povzročila buren odziv med republikanci. Avtorjem razstave so namreč očitali, da je preveč prostora namenjenega evropskemu kolonializmu in vojaškim posredovanjem ZDA v Latinski Ameriki, premalo pa obsodbi levičarskih avtoritarnih voditeljev, kot je Fidel Castro.
Ravno v času drame okoli muzeja zgodovine žensk je Trump kongresu predložil proračunsko zahtevo, s katero je ukinil financiranje latinskoameriškega muzeja v korist potujočega Centra za latinskoameriško kulturo Smithsonian (Smithsonian Latino Center), ki bi pripravljal programe znotraj že obstoječe mreže muzejev Ustanove Smithsonian.
Pogled na gradnjo v letu 1879. Foto: Wikipedia Commons
Smithsonian si je v laseh z Donaldom Trumpom
Kot še piše The Art Newspaper, glede na ta nedavni razvoj dogodkov ni presenetljivo, da si vodstvo Ustanove Smithsonian morda prizadeva za lastno izjemo v kongresni zakonodaji, ki je strateško tempirana tik pred iztekom mandatov več svojih regentov. Pričakovano pa republikanci nad takšnim razvojem dogodkov niso navdušeni. Odbor regentov je sicer sestavljen iz 17 članov, med katerimi so najvišji predstavniki ameriške oblasti in civilne družbe.
“Ustanova Smithsonian poskuša izrabiti zakonsko luknjo, da bi vtihotapila stavbo za še nezgrajen kontroverzni muzej, ki ostaja brez strehe nad glavo. To je dejanje obupa muzejskega kompleksa, ki se spoprijema z obtožbami o pristranskosti,” je bilo mogoče pred dnevi prebrati v časopisu Washington Examiner v kolumni Mika Gonzaleza, ki je prvi razkril aktualno dogajanje okoli tega muzeja.
Oglas