Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V videoposnetku z naslovom Mihajlo Fedorov ukrajinskemu narodu je nekdanji obrambni minister dejal, da bi morala Ukrajina kljub trenutnemu boju proti ruski invaziji najti način za ponovno izvedbo volitev. “Ne smemo dopustiti Putinu, da odloča, kdaj bodo Ukrajinci lahko izbrali svojo vlado,” je dejal. “Demokracija ni razkošje miru. Demokracija je del tega, za kar se bojujemo.”
Oglas
Zavzel se je za “obnovitev celotnega demokratičnega procesa tudi v razmerah dolgotrajne vojne”, ob tem pa sicer priznal, da izvedba v vojnem času ni lahka in da obstajajo številne ovire. Kritičen je bil tudi do političnega vrha in dejal, da se Ukrajina spopada s “sistemsko krizo vladanja”. “Stari sistem se prepogosto drži lastnih pravil. Ščiti samega sebe. Boji se sprememb,” je dejal.
35-letni Fedorov je bil dolgoletni zaveznik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, njegova glavna naloga na obrambnem ministrstvu pa je bila posodobitev in digitalizacija ukrajinske vojske. Odstavljen je bil po več mesecih sporov s poveljstvom vojske, na čelu katere je bil 60-letni Oleksandr Sirski, ki ga je Fedorov obtožil, da je izsilil njegov odhod.
Fedorovu so po odstavitvi s položaja, na katerem je bil le šest mesecev, v obrambo stopile množice protestnikov, Zelenski pa je kmalu razrešil Sirskega in za novega vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske imenoval Mihajla Drapatija.
Kritik sistema, ki ga je soustvarjal
Sorodna novica
Fedorov poziva k demokratičnim volitvam. Nova protikorupcijska preiskava na vladnem vrhu.
Odzivi na nastop Fedorova so bili mešani. Nekateri so hvalili njegovo odprtost in obravnavanje sistemskih težav, drugi pa so upravičeno poudarjali, da kritizira sistem, ki ga je sam pomagal graditi devet let. Fedorovu tudi očitajo, da je zajahal val popularnosti in je z videoposnetkom preizkušal teren pred volitvami. Mnogi volitvam nasprotujejo tudi na načelni ravni, saj bi te verjetno še poglobile razlike v ukrajinski družbi, priložnost, ki bi jo za spodkopavanje ukrajinske državnosti brez dvoma izkoristil ruski predsednik Vladimir Putin.
Se je pa Fedorov v govoru izognil neposrednemu kritiziranju nekdanjega zaveznika in – če na njegov apel gledamo kot na napoved vstopa v politiko – novega političnega nasprotnika Zelenskega. Pomenljiv je tudi izbrani trenutek nagovora. Fedorov se kljub večtedenskim protestom, ki so potekali njemu v podporo, javno ni oglasil, pred oči javnosti pa je stopil na predvečer potrditve svoje zamenjave, novega obrambnega ministra Jevgenija Hmare.
Nadaljnji koraki Fedorova ostajajo nejasni. Časopis Ukrajinska pravda je poročal, da se Fedorov “še ni izrekel, ali bo kandidiral za predsednika, vendar tega tudi ne izključuje”. Viri blizu nekdanjega obrambnega ministra tudi trdijo, da je zanj edina pot naprej priprava na izvedbo volitev, pri tem pa omenjajo tudi možnost, da bi podprl drugega kandidata ali pa politično pot prekinil in krenil v zasebne poslovne vode.
“Vse bo odvisno od tega, kako hitro bomo lahko ponovno začeli demokratični volilni proces, koliko energije bom imel, ali bom ohranil svojo ekipo, in če si bom sam lahko odgovoril na vprašanje, ali bom kos funkciji predsednika ali ne,” je navedel Fedorov, pri tem pa kot najpomembnejši korak podčrtal prav podporo ljudi.
Foto: Reuters
“Napačen začetek”
Vendar je Fedorov s svojim korakom pred žaromete javnosti ogrozil prav svojo nadaljnjo politično podporo. Ko je Zelenski napovedal njegovo menjavo, je v njegov bran stopilo več tisoč protestnikov, med katerimi so mnogi menili, da je bila odstavitev priljubljenega ministra slabo utemeljena in da bi lahko ogrozila ukrajinska prizadevanja v vojni proti Rusiji, zato so zahtevali njegovo ponovno imenovanje.
Fedorova je zaneslo s piedestala podpore, ki so mu jo izkazovali protestniki, saj volitvam večina Ukrajincev nasprotuje, njegov klic pa se je tako mnogim zdel kot plehek politični korak.
Izkazalo se je, da so protestniki kljub podpori Fedorovu, izkazani na transparentih, nasprotovali predvsem njegovi odstavitvi in ukrepom Zelenskega, ki se o svojih odločitvah in pogostih menjavah vrhovnega političnega kadra o tem obširneje ne posvetuje z javnostjo. Njegova menjava je tako postala le moto protestnikov, ki so zahtevali večje udejstvovanje ukrajinske družbe v politične odločitve.
Tako je vodja protestov in veteran vojne Dmitro Koziatinski na družbenem omrežju X zapisal, da so bili zanj protesti namenjeni predvsem dialogu in reformam, ne pa posameznikom. Kot glavni razlog protestov navaja pomanjkanje komunikacije med oblastjo in družbo. Proteste je vendarle označil za presenetljivo uspešne, saj so kljub vsemu dosegli, da je Zelenski zamenjal vrhovnega poveljnika vojske, česar si še nedavno nihče ni mogel predstavljati.
Olena Prokopenko, višja raziskovalka pri German Marshall Fund, je pri tem opomnila, da se je Fedorov nameraval po vojni predstaviti kot “državnik nove generacije”, a se je zmotil. “S to izjavo je v veliki meri zaigral na najbolj občutljive točke Ukrajincev.” Prokopenko je korak Fedorova opisala kot “napačen začetek”, ki bi lahko izčrpal njegov politični kapital, še preden bi se volitve lahko realno izvedle.
Politiki so politični klic Fedorova na predvečer potrditve njegovega naslednika opisali kot neroden spodrsljaj. “To kaže, da Fedorov nima občutka za državo na predsedniški ravni,” je za agencijo Reuters dejal eden od opozicijskih poslancev, ki je želel ostati neimenovan.
Medtem je poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko Fedorovu očital, da ni bil zunanji opazovalec sistema, ampak njegov soustvarjalec. “Bil je del sistema, ki ga zdaj kritizira,” je zapisal na družbenem omrežju X. “Nič se ni spremenilo čez noč. Sistem ni bil v nedeljo neoporečen, v ponedeljek pa korumpiran.” Ob tem je še dejal, da nekdanji minister v govoru ni omenjal miru, ki pa bi bil za izvedbo volitev nujno potreben. “Brez odgovora na to [kako izvesti volitve] njegov govor ni videti toliko kot poziv k demokraciji, temveč bolj kot začetek volilne kampanje,” je še dodal.
Podobno mnenje je izrazil tudi predsednikov urad. Tiskovni predstavnik predsednika je za BBC spomnil, da je bil Fedorov član vsake vlade od leta 2019, in dodal, da “takrat od njega nismo slišali nobenih odločnih izjav”.
Obtožbe sistema, a ne Zelenskega
Fedorov je s svojo kritiko sistema vztrajal in kasneje za BBC pozval Zelenskega, naj “odgovori na vprašanja” o svojem zavedanju morebitne korupcije v njegovem ožjem krogu. “Mislim, da se je pripravljen odgovarjati na takšna vprašanja. Njegova odgovornost je, da nam pove, ali se je tega zavedal ali ne,” je dejal Fedorov.
Dan po njegovem govoru sta namreč protikorupcijski agenciji NABU in SAPO sprožili preiskavo, usmerjeno tudi proti osebam v ožjem predsednikovem krogu, povezana pa naj bi bila z obtožbami o pranju denarja zaradi plačila večmilijonske varščine za osumljenca v večji korupcijski zadevi. Kmalu zatem je Zelenski odpustil namestnico vodje predsedniškega urada Irino Mudro.
Vendar Fedorov Zelenskega znova ni izrecno omenjal v povezavi s korupcijo in celo zatrdil, da sam ni bil nikoli priča koruptivnega dejanja predsednika. “V vsem času, ko sem sodeloval z njim, od njega nisem nikoli prejel nobene naloge ali zadeve, ki bi bila v nasprotju z zakonom ali mojim občutkom integritete. To je moja osebna izkušnja z njim,” je dejal.
Družba volitvam nenaklonjena
Nekaj dni po objavljenem videoposnetku se je na klic Fedorova k volitvam odzval sam predsednik Zelenski. “Menim, da so volitve kot take med vojno, kakršna je ta, ogromno tveganje. Volitve so v tem trenutku za državo pravi cunami, ki bo razdelil Ukrajino,” je ocenil. “Če želimo uničiti državo, se lahko v teh vojnih časih premaknemo v smeri volitev.”
Kmalu po začetku protestov v podporo Fedorovu je glede na anketo Kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo, ki redno meri spremembe javnega mnenja v Ukrajini, 57 odstotkov Ukrajincev želelo, da se volitve izvedejo šele po koncu spopadov. “Celo sredi teh protestov ljudje niso želeli volitev,” je za Reuters dejal izvršni direktor Anton Grušecki. “Zakaj Fedorov tega ni razumel, ostaja odprto vprašanje.”
Ukrajinska ustava je jasna – v času izrednega stanja volitve niso mogoče. Temu v Ukrajini redko kdo oporeka, glavni pozivi k izvedbi volitev pa tako prihajajo iz tujine. V Rusiji, ki z vsakim dnem le še stopnjuje napade na Ukrajino, zanikajo legitimnost ukrajinskega predsednika, pozivom pa se je pridružil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je v svojih (neuspešnih) poskusih, da bi sklenil premirje, prevzel nekatera ruska pogajalska izhodišča.
Politični analitik Volodimir Fesenko je za Reuters dejal, da je prekinitev zračnih napadov nujen prvi korak, po katerem bi sploh lahko razmišljali o volitvah. Ukrajina bi morala spisati tudi nov zakon o volitvah, ki bi določal časovni razpored in izvedbo glasovanja, za kar pa bi potrebovali približno pol leta. Najzahtevnejša naloga bi bila posodobitev volilnega imenika.
4,4 milijona Ukrajincev je razseljenih po Evropi, zato bi morala ukrajinska vlada organizirati na stotine volišč po Evropi, še štirje milijoni Ukrajincev pa so razseljeni po državi. Izjemno zahtevna pa bi bila organizacija volitev na fronti, saj v ukrajinski vojski služi milijon ljudi.
Olga Aivazovska iz nevladne organizacije OPORA za pomoč ukrajinskim beguncem v Združenem kraljestvu je za Kyiv Post zapisala, da bi tehnična izpeljava volitev zahtevala poseben zakon o nezmožnostih volitev na določenih ozemljih ter spremembo petih dodatnih zakonov. Obenem bi bila potrebna celovita revizija pooblastil organov pregona za boj proti političnemu nasilju, terorističnim grožnjam, ruskemu vplivu ter kibernetskih groženj.
Več kot 8.000 volišč, kar predstavlja četrtino vseh, je bodisi v rusko okupirani Ukrajini bodisi na frontah. Približno polovica državljanov ne prebiva na svojem stalnem bivališču (29 odstotkov v Ukrajini in 20 odstotkov v tujini). Na okoli 19 odstotkih ukrajinskega ozemlja, ki ga je okupirala Rusija, ostaja okoli štiri milijone ljudi. Državni volilni imenik bi zato potreboval nov pristop za preverjanje podatkov in spodbujanje državljanov k registraciji, preverjanje svojih podatkov in posodobitev volilnih naslovov.
Problematična pa ni samo izvedba volitev, opozarja Aivazovska, dan glasovanja je nepomemben, če do njega ne bi vodili ukrepi, kot so uspešna izvedba predvolilne kampanje, ukrepi proti korupciji, prodajanju glasov ali trgovanju z njimi ali vpletanja Rusije v informacijske kanale Ukrajine.
Volitve v državi, ki “si še ni zagotovila lastnega obstoja”
Volitvam izrazito nasprotujejo v vojski. Neimenovani častnik obrambnega ministrstva je za Kyiv Independent dejal, da je bil nad videom Fedorova presenečen in šokiran, obenem tudi malo zgrožen, saj je očitno šlo za poskus, da “bi v javnem diskurzu legitimirali marginalizirano in tabuizirano temo o izvedbi volitev v času izrednega stanja”. Njegov odgovor, ali si želi volitve, je pritrdilen, pravi, a strogo trdi, da te niso izvedljive. Ne le zaradi varnostnih težav, veliko ljudi zaradi objektivnih razlogov ne bo moglo ne voliti ne kandidirati.
Krivica bi bila, poudarja častnik ministrstva, če bi vojakom na fronti kratili aktivno državljansko pravico, saj bi tako lahko glasovali le za kandidate, ki živijo varno v zaledju in imajo čas voditi predvolilno kampanjo. Vojake bi tako lahko izkoristili tudi v politične namene, kar bi imelo škodljive učnike na fronti, še opozarja.
Sprašuje se še, kako izvesti volitve v državi, ki si še ni zagotovila lastnega obstoja. “Noben kandidat ne more ukrajinskemu narodu zagotoviti tistega, kar je najpomembnejše – mir in konec vojne,” dodaja častnik. “To je namreč v celoti odvisno od Putina, ki ga zagotovo ne bo nihče zamenjal.”
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ostaja na vrhu države, čeprav mu je mandat potekel maja 2024. Ustava Ukrajine namreč določa, da mora sedanji predsednik izvrševati svoja pooblastila, dokler njegove funkcije ne prevzame novoizvoljeni predsednik. Volitve pa po ustavi v vojnem stanju niso mogoče, naloge predsednika in parlamenta pa so zato samodejno podaljšane. Foto: Reuters
Zelenski ostaja med najbolj priljubljenimi politiki
Kljub korupcijskim škandalom in pogostim menjavam vodstva, s katerimi javnost tudi mnogokrat preseneti, je stopnja priljubljenosti Zelenskega na splošno ostala stabilna, in sicer okoli 60 odstotkov. Javno razpoloženje je prav tako okrepila nedavna uspešna ukrajinska kampanja napadov na rusko energetsko infrastrukturo in logistiko. Vendar bi se položaj lahko spremenil, saj bi vstop novih kandidatov v volilno tekmo karte premešal. Anketa z začetka meseca je pokazala, da bi v primeru drugega kroga predsedniških volitev položaj Zelenskega lahko ogrozili tako Fedorov, Valerij Zalužni, nedavni poveljnik ukrajinske vojske, ki od svoje zamenjave po priljubljenosti tesno sledi predsedniku, kot tudi vodja predsednikovega urada Kiril Budanov.
Volitve brez dobrih kandidatov bi bile v očeh javnosti manj legitimne
Sociolog Anton Grušecki
Volitev tako glede na javno mnenje ne bo, Zelenski pa ostaja na čelu države, ki je že krepko v petem letu hude vojne izčrpavanja. “Ljudje mu zaupajo predvsem zato, ker je voditelj v vojnem času, in pravijo: ‘Moramo se združiti pod zastavo, da se borimo proti ruski agresiji’,” je dejal sociolog Grušecki. Ukrajinci bi na oblasti radi videli nove obraze, doda, vključno z vojaki in vojaškimi voditelji, to pa bi bilo praktično nemogoče, če bi volitve potekale v času vojne. “Volitve brez dobrih kandidatov bi bile v očeh javnosti manj legitimne,” je še dejal.
Oglas