Radosavljević: Prvaki do 20 let bodo kmalu nosilci članske reprezentance
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Še tretje poletje zapored je 35-letni strokovnjak z Grosuplja s svojimi mladimi košarkarji končal z velikim uspehom. Po bronastih medaljah na evropskem in svetovnem prvenstvu je pred enim mesecem reprezentanca do 20 let pod njegovim vodstvom v Stožicah osvojila naslov evropskega prvaka.
Oglas
Po kratkem oddihu se je Radosavljević vrnil na parket, v vlogi trenerja kranjskega Triglava, kjer deluje že osem let. Misli pa še vedno zaidejo tudi k osvojeni zlati medalji.
Mlajši člani so v kategoriji do 20 let Sloveniji priborili tretjo zlato medaljo. Foto: www.alesfevzer.com
Nekaj časa je minilo od velikega uspeha reprezentance do 20 let v Stožicah. Ogromno je bilo veselja in nekih čustev. Vam je uspelo zbrati in urediti misli, kakšen je zdaj, z malce zamika, pogled na ta res izjemen rezultat?
Ena fantastična zgodba in izjemen uspeh, kot ste rekli. Zagotovo na začetku nisem dojel, kaj nam je uspelo. Zdaj, ko je nekaj časa minilo, sem v bistvu tudi malce zbral misli in moram reči, da sem ponosen na to, kako smo vse skupaj izpeljali in na kakšen način smo predstavljali slovensko reprezentanco. Predvsem pa sem ponosen na to, da smo celo združili športno javnost in napolnili Stožice ter na koncu tudi vzeli to zlato, ki smo si ga, mislim, da tudi zaslužili.
Za vami so tri poletja res izjemnih uspehov, na koncu pa na domačih tleh še ta zlata medalja.
Ta zlata medalja je češnja na torti oziroma pika na i preteklih dveh let, torej tretjemu mestu na zelo močnem evropskem prvenstvu do 18 let in leto kasneje še zgodovinski kolajni na svetovnih prvenstvih, česar Slovenija predtem še ni dosegla. Nato pa torej še zgodovinski mejnik z zlato medaljo na domačem prizorišču. Tudi ta podatek, da na domačih tleh Slovenija še ni osvojila nobene medalje v kateri koli kategoriji. Vsi skupaj smo trdo delali za ta uspeh, predvsem pa so tu zaslužni tako fantje kot celoten strokovni štab in sama košarkarska zveza, ki nam je omogočila izredne pogoje. Res sem hvaležen za vse skupaj in se jim zahvaljujem za zaupanje.
Z vsemi temi uspehi ima slovenska košarka v teh generacijah kar nekaj igralcev, za katere težko čakamo, da bodo dozoreli in prišli do članske ravni. Se strinjate?
Zagotovo. Pravim, bolj kot medalje sem vesel fantov, ki imajo potencial, da postanejo članski reprezentanti. Nekateri so to že in verjamem, da ti, ki so že, niso edini. Vsaj moja generacija, torej letnika 2006 in 2007, kaže izjemen potencial. Potem tudi leto in dve mlajši kažejo izjemen potencial in verjamem, da bo večina teh fantov v prihodnje ne samo del članske reprezentance, ampak bodo nekateri tudi nosilci. To je glavna zmaga, ne te medalje, ki smo jih omenjali.
Za slovensko košarko je zgodovinsko poletje, saj so bili zlati tudi košarkarji do 18 let, srebrne pa košarkarice do 16 let. Foto: www.alesfevzer.com
Ne govorimo le o nekaj igralcih, ampak o več, da bo reprezentanca imela tudi neko večjo konkurenco v prihodnje.
Kakor imamo v Sloveniji majhen bazen, je poletje pokazalo, da imamo pa zelo velik potencial in vseeno širok nabor igralcev, ki bi lahko igrali na neki visoki ravni. Veseli tudi, da prihajajo generacije, ki imajo tudi visoke igralce. V Sloveniji je bil to vedno neki problem. Neka problematika, kako zdaj to reševati. Mislim, da bomo s pravim načinom dela in s pravo voljo ter usmeritvijo imeli v prihodnje tudi dovolj visokih igralcev, da mogoče sploh ne bo treba naturalizirati kakšnega igralca.
Poleg mladih igralcev pa se uveljavlja tudi serija mladih trenerjev, kamor pripadate tudi vi, kajne?
Jaz pravim, da je v Slovenijo veliko kakovostnih trenerjev, ki so res predani delu in dobro delajo ter vodijo svoje ekipe. Nisem presenečen nad tem. Sam se ne bi nekaj hvalil. Grem v bistvu iz dneva v dan in vedno skušam ostajati ponižen. Ti uspehi, ki so bili v zadnjih treh letih z reprezentanco, mi dajejo samo neko dodatno motivacijo in zagon, da sem še bolj usmerjen v delo in lahko še bolj verjamem v nekaj, kar bo mogoče prihodnost prinesla. Se ne obremenjujem, grem iz dneva v dan in, kam me bo pripeljalo, me pač bo.
Zdaj ste že zagrizli v treninge na klubski ravni s kranjskim Triglavom. Kakšen izziv recimo prinaša nova sezona in kakšne izzive pravzaprav vidite za sebe v prihodnosti?
Moram reči, da v Kranju gradimo eno zelo lepo zgodbo. Še štiri leta nazaj smo bili v drugi slovenski ligi, nato smo se z dominantno igro prebili v prvo z najnižjim možnim proračunom, naslednje leto obstali v ligi, predlani igrali četrtfinale državnega prvenstva in polfinale pokala, lani pa v bistvu osvojili zgodovinsko peto mesto za ta klub. Iz leta v leto rastemo. Ne samo po rezultatih, ampak tudi po organizaciji. Letos bomo igrali tudi mednarodno Ligo ABA 2, kar je posledica dobrega dela v preteklih letih in zagotovo nek nov izziv, da se pokažemo s klubom tudi v mednarodnem tekmovanju. Ekipa je praktično prenovljena. Dva igralca sta ostala, je pa to zmes mladih in izkušenih igralcev oziroma igralcev z neko kilometrino. Verjamem, da bo čas pokazal, kaj lahko s to ekipo naredimo. Sem pozitiven. Res je, da bomo mogoče potrebovali malo več časa, glede na to, da je ekipa nova, ampak se v bistvu veselim teh novih izzivov in komaj čakam, da se vse začne s tekmami.
Kranjski Triglav je pod vodstvom Danijela Radosavljevića v lanskem državnem prvenstvu zasedel peto mesto. Zdaj je pred novimi, tudi mednarodnimi izzivi. Foto: Aleš Potočnik
Trenerji ste razpeti med klubom in reprezentanco. Kakšna je razlika v delu, ko zberete reprezentančne igralce z vseh vetrov in pa klubske, s katerimi ste več z njimi?
V reprezentanci je malo manj časa. V zadnjih letih imam kar dolgo izkušnjo, da kot pomočnik ali selektor vodim reprezentanco. Tista dobra dva meseca smo ves čas skupaj in v bistvu živimo za košarko. Ogromno je pogovorov, nekega načrtovanja, treningov in pa predvsem so pogoji na res visoki ravni. V klubu, kolikor ti finance dovolijo, poskušaš na ta način sestaviti ekipo. Neka moja ideja je vseeno ta, da poskušamo iz naše triglavske šole potiskati talentirane fante naprej, da dobijo priložnost tudi v članski ekipi. To je tudi eden letošnjih ciljev. Imamo pet domačih fantov v članskem trenažnem procesu in upam, da si bodo izborili mesto v ekipi. V reprezentanci je ta košarkarska smetana Slovenije neke iste generacije. Res z veseljem, ponosom in častjo opravljam to delo. Medtem maksimalno pripadam klubu, glede na to, da sem tu že osem let in enako z maksimalnim elanom doživljam vse skupaj in se posvečam temu.
Kar velika je debata v slovenski košarki, ne nazadnje tudi zdaj, ko se pripravlja reprezentanca na naslednje kvalifikacijske tekme, odhod igralcev v ameriško študentsko ligo. Številka je praktično skoraj vsak dan višja. Kako vi gledate na to, kaj to prinaša tem fantom in kaj to prinaša slovenski košarki?
To je trenutna realnost. Žal se ne moremo primerjati s finančnim vložkom v ZDA. Mislim, da je odhod mladih fantov v ZDA neka realna stvar. Trenutno zagotovo prinaša neke težave, ampak sam poskušam gledati z neke pozitivne strani. Enostavno bo zdaj nekaj let to trajalo. Naša naloga je, da se poskušamo prilagoditi. Tu je tudi priložnost teh fantov, ki nimajo več možnosti iti v ZDA. Tem fantom lahko ponudimo priložnost, ki je mogoče sploh ne bi dobili. Medtem moramo biti v stiku s temi, ki so v ZDA. Poskušati ogromno komunicirati z njihovimi univerzami, z njimi samimi, agenti in poskušati najti rešitev v dani situaciji. Da se nabere tistih 12 igralcev, ki se je res pripravljenih boriti za slovenski grb.
Govorila sva o tej generaciji, ki je z vami naredila te res velike uspehe. Kakšen pa je recimo vpliv najboljšega slovenskega košarkarja Luke Dončića na te mlade fante? To so fantje, ki so na nek način že odraščali ob spremljanju Luke na tej najvišji ravni.
Zagotovo. Se pravi, ko so bili ti naši fantje stari deset in 11 let – to so leta, ko se zaljubiš v košarko –, je Luka Dončić kljub svoji mladosti že dominiral. Če kaj opazim, je to ta igrivost in neka zmagovalna mentaliteta, kar smo na ta način dobili tudi od njega, kajti sam je bil neustrašen. Še vedno je. Mislim, da gre za najboljšega košarkarja na svetu. V bistvu je igralec, ki je vsestranski in res lahko naredi neko razliko. Fantje, ki so odraščali ob gledanju njega, so zagotovo na ta način prevzeli to zmagovalno miselnost in igrivost ter se veliko tudi naučili iz samih tehničnih elementov, kajti Dončić je fenomen.
Oglas