Kitajski raziskovalci naj bi razvili umetno inteligenco, zasnovano za zaznavanje lovskih letal F-22 in F-35 na podlagi njihovih toplotnih odtisov. Tehnologija je namenjena raketam zrak–zrak in je zasnovana za prepoznavanje ciljev v delčkih sekunde. Po poročilih je na laboratorijskih preizkusih kitajski sistem za uničevanje t. i. nevidnih letal dosegel do 97,1-odstotno natančnost.
O novem kitajskem sistemu za boj proti radarsko slabo zaznavnim letalom (stealth v angleščini) je prva poročala ameriška spletna stran Interesting Engineering (IE) – ta se sklicuje na kitajsko raziskovalno skupino, ki naj bi razvila omenjeni sistem.
Analiza toplotnih slik ciljev med poletom
Po poročilu je bil sistem razvit na Pekinškem tehnološkem inštitutu in Kitajski akademiji za letalske rakete. Namenjen je pomoči raketam pri analizi toplotnih slik ciljev neposredno med poletom.
Raziskovalci naj bi model usposobili z uporabo 3.245 infrardečih slik, ki jih je posnel sistem za skeniranje na raketi oziroma manevrirnem izstrelku. Podatki so vključevali tri vrste zračnih ciljev: simulirana lovska letala F-22 in F-35 ter majhna napadalna brezpilotna letala.
Toplotni odtis nevidnih letal
Osnovno načelo je tehnično preprosto, a vojaško ključnega pomena: prikrita letala je na radarju bistveno težje zaznati, vendar pa toplote njihovih motorjev in toplote, ki jo oddaja obloga letala, ni mogoče popolnoma skriti.
Oddajanje toplote naj bi bilo Ahilova peta ameriških radarsko slabo zaznavnih letal.
Foto: Guliverimage
Senzor ciljanja rakete lahko zazna to sevanje. V boju se mora nato v milisekundah odločiti, ali je obrnjena proti letalu ali le proti vabi. Po poročanju francoske revije Geo je to Ahilova peta ameriških letal.
Miniaturni sistem v raketi
Razvijalci so po poročanju morali sistem zelo pomanjšati, da bi se prilegal v raketo. Po njihovem mnenju je novi model veliko manjši od prejšnjih sistemov in zahteva le delček procesnih enot.
Poleg tega naj bi uporabili lasten pospeševalnik umetne inteligence. Poseben čip naj bi analiziral toplotne slike bistveno hitreje, kot je to uspelo starejšim rešitvam. Hkrati naj bi obdeloval več izračunov in omogočal preprost dostop do pomembnih podatkov. Vsako sliko naj bi obdelal v približno 1,5 milisekunde in porabil približno 2,2 vata.
Testiranje s simuliranimi cilji
Ta hitrost je ključnega pomena v zračnem boju, saj ima raketa zelo malo časa za identifikacijo cilja. Če iskalnik izvaja izračune neposredno v raketi, ne potrebuje zunanje računalniške pomoči.
Raziskovalci ne trdijo, da so bili uspešni pri odkrivanju dejanskih ameriških nevidnih letal. Testi naj bi bili izvedeni le s simuliranimi cilji. An Džiangšan, glavni avtor študije, je za IE povedal, da ustreznih podatkov o testih ne morejo razkriti.
Tudi obseg uporabe je ostal omejen. Ekipa je tehnologijo preizkusila le na raketah zrak–zrak kratkega dosega. Ali je metoda primerna tudi za sisteme zemlja–zrak, še ni znano. Raziskovalci nameravajo še izboljšati tako stopnjo zaznavanja kot hitrost obdelave podatkov, piše nemški medij Focus.