Čeprav je balet zvest Shakespearovi zgodbi, ga Prokofjev ne obravnava zgolj kot ljubezensko tragedijo. V ospredju so tudi nasprotja med mladostjo in svetom odraslih, med ljubeznijo in sovraštvom, med nežnostjo in nasiljem ter med posameznikovo svobodo in družbenimi normami. Foto: Ljubljana festival
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V okviru 74. Ljubljana Festivala bo nocoj in v torek na odru Cankarjevega doma zaživela sodobna interpretacija baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ki je eno ključnih del baletne literature 20. stoletja.
Oglas
Mednarodna produkcija je nastala pod vodstvom španske koreografinje in plesalke Asun Noales ter španskega dirigenta Josepa Vicenta.
V baletu se intimni prizori prepletajo z razgibanimi skupinskimi odlomki, glasba pa izstopa po svoji izraziti melodiki, ritmični ostrini in barvitem orkestru. V glavnih vlogah plešeta Salvador Rocher kot Romeo in Rosanna Freda kot Julija. Poleg njiju zasedbo sestavljajo še Deivid Barrera, Diana Grytsailo, Ivan Merino, Alice Pieri, Laura Martin in Joel Mesa Gutierrez, Theo Vanpop, Jennifer Wallen, Samuel Olariaga ter Araitz Lasa.
Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA bo nastopil pod vodstvom šefa dirigenta Vicenta, ki delo umešča v sodoben, a spoštljiv dialog s klasično baletno tradicijo. Orkester je eden najmlajših v Španiji. Prvič je nastopil šele leta 2018, a si je v kratkem času ustvarili velik mednarodni ugled. Orkester je nastal kot osebna vizija dirigenta Vicenta, ki ga opisuje kot “prostor za ustvarjanje”.
V zadnjih letih je skupina OtraDanza razvila tesno umetniško partnerstvo s Simfoničnim orkestrom Avditorija Alicante ADDA, s katerim ustvarja odmevne glasbeno-plesne produkcije. Foto: Ljubljana festival
Stoletje interpretacij in priredb
Baletna drama Romeo in Julija, ki jo je ruski skladatelj Prokofjev zasnoval leta 1935 na podlagi Shakespearove dramske predloge, je bila prvič uprizorjena leta 1938 v Narodnem gledališču v Brnu v koreografiji brnskega baletnika Iva Vania Psote. Kot še navaja napoved uprizoritve, je skladatelj zgodbo o zaljubljencih iz Verone uokviril z izrazito dramatsko zasnovo, značilno melodiko in ostrimi ritmičnimi poudarki, ki ustvarjajo širok razpon med intimnimi prizori in razgibanimi skupinskimi odlomki.
Delo je zaradi zamenjave gledaliških vodstev in umetniških zadržkov od prvotne različice doživelo več preoblikovanj, dokončno podobo pa je dobilo ob premieri v Marijinem gledališču iz Sankt Peterburga leta 1940. Posebnost partiture je tudi razširjen instrumentarij, saj je Prokofjev v orkester vključil tenorski saksofon, kornet, violo d’amore in mandoline, s čimer glasba pridobi posebno, barvito in mestoma italijansko zvočno paleto.
Sodobna interpretacija baletne klasike Romeo in Julija
Oglas