Od dolgih vrst do naftne krize: pomanjkanje goriva budi spomine na razpad Sovjetske zveze

Bencinski servisi v Moskvi so zaradi pomanjkanja goriva spet uvedli omejitve pri prodaji bencina. Foto: Reuters

Od dolgih vrst do naftne krize: pomanjkanje goriva budi spomine na razpad Sovjetske zveze

Napadi ukrajinskih oboroženih sil na ruske naftne rafinerije so sprožili novo krizo z gorivom, ki je po poročanju tiskovne agencije Reuters prizadela najmanj 30 regij.

24. 08. 2026, 08.34

br

Nasprotno od prejšnjih pomanjkanj tokratna kriza posebej močno pesti Moskvo in okolico, kjer sta verigi bencinskih črpalk Gazprom Neft in Tatneft že omejili prodajo goriva. »Ne moremo reči, da goriva sploh ni, a kriza se čuti. To ni le osebni problem in negotovost, ali lahko nekdo zapusti mesto in se vanj vrne, temveč tudi gospodarski,« je za Deutsche Welle povedal Oleg Grigorenko, glavni urednik ruskega neodvisnega spletnega portala 7x, ki so ga v Rusiji označili za »tujega agenta«.

Po besedah Grigorenka taksisti, kurirske službe in gradbeni sektor v več regijah že beležijo upad naročil. Razlog je odvisnost številnih dobavnih verig od goriva. »Logistika zasebnih gradbenih podjetij je v veliki meri odvisna od oskrbe z gorivom,« poudarja Grigorenko.

🇷🇺 ⛽ **𝗥𝗨𝗦𝗦𝗜𝗔’𝗦 𝗙𝗨𝗘𝗟 𝗖𝗥𝗜𝗦𝗜𝗦 𝗗𝗥𝗔𝗚𝗦 𝗢𝗡, 𝗣𝗨𝗧𝗜𝗡 𝗦𝗧𝗜𝗟𝗟 𝗦𝗛𝗢𝗪𝗦 𝗡𝗢 𝗜𝗡𝗧𝗘𝗥𝗘𝗦𝗧 𝗜𝗡 𝗘𝗡𝗗𝗜𝗡𝗚 𝗧𝗛𝗘 𝗪𝗔𝗥

⛽ Gas stations across Moscow reintroduced purchase limits this week, Gazpromneft capping fills at 40 liters, Tatneft at 50 for… pic.twitter.com/XL9FmSuzXs

— Vortex Report (@VortexReportX) August 23, 2026

Tudi v južni ruski regiji Krasnodar se po poročanju regionalnih medijev na bencinskih črpalkah vijejo dolge kolone. Pristojne službe trdijo, da je situacijo povzročilo povečano povpraševanje med turistično sezono, a mnogi domačini poletno sezono opisujejo kot katastrofo. »S svojim mirnim vzdušjem današnji Soči spominja na čas pred olimpijskimi igrami, ko je bilo na cestah malo avtomobilov. A gre za to, da v Sočiju ni bencina,« je zapisal nepremičninski agent Igor Zaharčenko.

Vse slabša kakovost in prazne obljube

Igor Ananskih, namestnik predsednika odbora za energetiko v dumi, je za rusko medijsko hišo RTVI izjavil, da se bo oskrba z gorivom verjetno normalizirala v dveh do treh tednih. Vendar ekonomski strokovnjak Nikolaj Koršenevski, ki je zaradi nasprotovanja vojni z Ukrajino zapustil Rusijo, meni, da je to malo verjetno.

Koršenevski opozarja tudi na vse slabšo kakovost naftnih derivatov. Prijatelji mu pošiljajo fotografije armaturnih plošč avtomobilov z opozorili o okvarah motorja, ki jih povzroča slabo gorivo. »Avtomobila ni več mogoče vžgati in potrebuje popravilo. Od istih ljudi vem, da so čakalni seznami na avtoservisih dolgi več mesecev, celo v Moskvi. Očitno nekatera vozila ne prenašajo goriva, ki jim ga točijo v rezervoarje,« pravi.

Trenutne težave v naftni industriji vidi kot napoved globlje krize. Ruski izvoz nafte je med vojno strmo padel, zmanjšala pa se je tudi proizvodnja. »Leta 2019 je Rusija proizvedla 11,5 milijona sodčkov na dan, danes pa manj kot devet milijonov. Če se bo ta trend nadaljeval, bi proizvodnja lahko padla na osem milijonov sodčkov, kar bi ustvarilo pogoje za popolno gospodarsko in sistemsko krizo,« napoveduje Koršenevski.

Iluzorne rešitve in delitev na elito

Reševanje pomanjkanja goriva z uvozom iz Indije, Kitajske ali drugih držav, kot predlagajo ruske oblasti, po mnenju ekonomskega analitika Vjačeslava Širjajeva ne bo dalo rezultatov. »Glede na izolacijo Rusije je nemogoče zagotoviti oskrbo z 200.000 tonami goriva na dan, kolikor znaša približna dnevna potreba Rusije po bencinu in dizelskem gorivu,« je izjavil za DW.

Ruski ekonomist Igor Lipsic, ki prav tako živi v izgnanstvu, pa poudarja, da je poškodovane rafinerije nemogoče hitro obnoviti, hkrati pa ostajajo ranljive za nove napade. Zato oblasti omejujejo porabo goriva.

Zdravstvenim ustanovam, policiji, gasilcem in komunalnim službam je dovoljen dostop do goriva, medtem ko preostali čakajo. »To se dogaja pred očmi ljudi, ki čakajo več ur v vrsti, kar povzroča veliko negodovanja,« poudarja Lipsic.

Trenutno stanje ga spominja na razpad Sovjetske zveze. »Elita je imela dostop do posebnih sistemov oskrbe in ekskluzivnih trgovin. To je povzročilo veliko jezo ruskega ljudstva. Ko je Boris Jelcin napovedal ukinitev teh zaprtih distribucijskih centrov, ga je javnost navdušeno podprla. Zdaj se znova soočamo s podobno situacijo,« ugotavlja strokovnjak.

Bi napadi na rafinerije lahko končali vojno?

Po besedah Vjačeslava Širjajeva bi lahko ukrajinski napadi na vojaške in civilne cilje znotraj Rusije resno zamajali rusko gospodarstvo in pospešili konec vojne. Ocenjuje, da bi se spopad lahko končal v nekaj tednih, če bi Zahod podprl Ukrajino in ji omogočil podvojitev ali potrojitev intenzivnosti napadov. »Ukrajina bi tako lahko povzročila kaos v ruski notranjosti in popolno izgubo nadzora,« meni Širjajev.

Pomanjkanje goriva bi po njegovem mnenju lahko odigralo ključno vlogo pri spodkopavanju stabilnosti režima Vladimirja Putina. »Če zmanjka dizelskega goriva, bi se rusko železniško omrežje ustavilo. S tem bi lahko povzročili paralizo stotine industrijskih obratov. Brez dizelskega goriva desettisoči tovornjakov ne bi mogli voziti, hrana ne bi prišla do trgovin, kmetje pa ne bi mogli opraviti žetve,« je poudaril.

»Če Ukrajina uniči celotno infrastrukturo za predelavo nafte, bo Putin ugotovil, da se njegovi ukazi ne izvajajo,« pravi ruski strokovnjak. Zaradi pomanjkanja goriva bi se takrat vse ustavilo.